Bruselj s predlogom za prostovoljno preusmeritev kohezijskih sredstev v varnost in obrambo

Bruselj predlaga spremembo uredbe o evropskem skladu za regionalni razvoj in uredbe o kohezijskem skladu, kar bo po besedah pristojnega podpredsednika Evropske komisije Raffaeleja Fitta državam članicam in regijam omogočilo preusmeritev kohezijskih sredstev v nova prednostna področja, ki so se pojavila v zadnjih letih.

Eno od teh področij je varnost in obramba, pri čemer bodo lahko države članice kohezijska sredstva po novem namenile posodobitvi infrastrukture, da bi izboljšale vojaško mobilnost, pa tudi za podporo proizvodnih zmogljivosti malih in velikih podjetij v obrambnem sektorju, so sporočili z Evropske komisije.

Viri pri komisiji so poudarili, da s kohezijskimi sredstvi še naprej ne bo mogoče kupovati orožja. Bodo pa lahko sredstva prejela tudi podjetja, ki ga proizvajajo, kot velja že sedaj, so pojasnili.

Novice Boštjančič: Za varnost bi lahko namenili tudi kohezijska sredstva

Pet prednostnih področij

Med skupno petimi prednostnimi področji, ki jih je določil Bruselj, so še gospodarska konkurenčnost, stanovanjska politika, energetski prehod in odpornost voda.

Projekti na teh področjih bodo upravičeni do višjih predplačil v letu 2026, in sicer v višini do 30 odstotkov, in do višjega sofinanciranja EU. To bo lahko znašalo tudi do 100 odstotkov, kar pomeni, da članicam teh naložb ne bo treba sofinancirati iz nacionalnega proračuna.

Poleg tega bodo članice oziroma regije, ki bodo najmanj 15 odstotkov sredstev, predvidenih v obstoječih programih kohezijske politike, preusmerile v pet prednostnih področij, upravičene še do enkratnega predplačila v višini do 4,5 odstotka na celoten program. Za programe regij ob vzhodni meji EU bo dodatno predplačilo znašalo do 9,5 odstotka vrednosti.

Obstoječa pravila sicer za programe kohezijske politike v okviru finančne perspektive 2021-2027 omogočajo predplačilo v višini 0,5 odstotka vrednosti.

Dodatno leto

Za dokončanje programov, v katerih bo najmanj 15 odstotkov preusmerjenih v nove prioritete, bo na voljo tudi dodatno leto. Namesto do leta 2029 jih bo treba dokončati do leta 2030.

"Čas je ključnega pomena," je ob predstavitvi predloga še povedal Fitto.

Pojasnil je, da bodo morale države članice in regije, ki bodo želele izkoristiti to priložnost, svoje programe kohezijske politike dopolniti dva meseca po uveljavitvi spremenjene zakonodaje, o kateri se bosta morala najprej dogovoriti Evropski parlament in Svet EU.

Posodobljene programe bo morala nato potrditi še Evropska komisija, celoten postopek pa bi lahko bil končan do konca letošnjega leta. Implementacija posodobljenih programov bi bila tako možna s prihodnjim letom, je povedal podpredsednik komisije.

"Danes vzpostavljamo pogoje za pospešitev črpanja. Poraba kohezijskih sredstev je namreč v prvem delu vedno bila nizka, v drugem pa se pospeši," je poudaril.

Bruselj v krepitev Frontexa in Europola

Evropska komisija je danes predstavila strategijo za izboljšanje notranje varnosti EU, ki med drugim predvideva okrepitev agencij Frontex in Europol. Vključuje še ukrepe za povečanje odpornosti pred hibridnimi grožnjami, pa tudi za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Pri tem izpostavljajo pomen večjega sodelovanja znotraj unije.

"Naše varnostno okolje se je dramatično spremenilo. Današnje grožnje so velike, globalne, obenem pa se vse bolj selijo na splet," je ob predstavitvi strategije povedala pristojna podpredsednica Evropske komisije Henna Virkkunen.

Po njenih besedah se nobena država članica EU ne more sama spopasti s temi izzivi, ampak je potreben "močan in usklajen evropski odgovor". Danes predstavljena strategija o notranji varnosti EU, ki dopolnjuje marca predstavljeni belo knjigo o evropski obrambi in strategijo za izboljšanje pripravljenosti na krize, je odgovor na to, je dejala.

S strategijo želijo med drugim vzpostaviti evropski pristop k notranji varnosti, vključno z rednimi analizami groženj in novimi načini deljenja obveščevalnih podatkov na ravni unije.

Krepitev agencij EU na področju notranjih zadev

Poleg tega vključuje učinkovitejša orodja za organe pregona in okrepitev agencij EU, ki delujejo na področjih notranjih zadev, pravosodja in kibernetske varnosti.

Kot je povedal evropski komisar za notranje zadeve Magnus Brunner, bodo prihodnje leto predlagali spremembo mandatov agencije za policijsko sodelovanje Europol ter agencije za mejno in obalno stražo Frontex. Kot je razvidno iz strategije, želijo Europol spremeniti v operativno policijsko agencijo, Frontexu pa povečati število pripadnikov na 30.000.

Okrepitev odpornosti in varnosti zunanjih meja je pomembna tudi za soočanje s hibridnimi grožnjami, so navedli v strategiji.

Z namenom krepitve odpornosti proti hibridnim grožnjam namerava sicer komisija predlagati nov evropski akt o kibernetski varnosti. Predstavila pa bo tudi nove ukrepe za zaščito storitev v oblaku in telekomunikacijskih storitev.

Na muhi organizirani kriminal

EU po mnenju Bruslja potrebuje tudi strožja pravila na področju boja proti organiziranemu kriminalu. Zato bo predlagala nov pravni okvir s strožjimi pravili za preiskave. Prav tako bo pripravila akcijski načrt za zaščito otrok pred kriminalom in akcijski načrt za boj proti trgovini z drogami.

Na področju boja proti terorizmu pa namerava med drugim okrepiti sodelovanje z regijo Zahodnega Balkana. Za letos je tako predviden podpis skupnega akcijskega načrta za preprečevanje in boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu.

Novice Jevšek: Slovenija pospešuje izvajanje programa kohezijske politike

Novice Komisija: Slovenija lahko preostanek sredstev iz solidarnostnega sklada za popoplavno obnovo pričakuje po poletju

Novice "Slovenija je izkoristila vsa razpoložljiva evropska kohezijska sredstva"

Novice Boštjan Skalar: Vsi smo zaspali. Vsi. Nemci, Francozi … Ni bilo pravega razvoja, ker ni bilo potrebe. #intervju