Četrtek, 19. 3. 2026, 17.46
1 teden, 1 dan
Bosta Trump in Izrael svet pahnila v veliko naftno krizo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
V času prve naftne krize leta 1973 so zaradi pomanjkanja bencina za nekaj časa postali prevozna sredstva konji, konjske vprege, kolesa in kotalke. Na fotografiji iz novembra 1973 vidimo skupino ljudi s kotalkami na cesti v nemškem mestu Düsseldorf.
Iran je klerikalna verska diktatura, ki je trn v peti ZDA že od leta 1979, v Izraelu pa jo dojemajo tudi kot geopolitično grožnjo za obstoj judovske države. Toda vsaj za zdaj se zdi, da je vojna, ki sta jo Washington in Tel Aviv sprožila proti Iranu 28. februarja letos, slabo načrtovana in ne dovolj premišljena, ker ni upoštevala dejstva, da lahko Iran zapre strateško pomembno Hormuško ožino in začne napadati energetske objekte v zalivskih državah. Je zaradi tega svet pred veliko energetsko krizo v slogu leta 1973, ki se bo zdaj sprevrgla tudi v vsesplošno svetovno gospodarsko krizo? In kaj vojna na Bližnjem vzhodu pomeni za rusko agresijo proti Ukrajini? Lahko višje cene nafte dajo novo kri ruskemu vojnemu stroju, hkrati pa bo Ukrajina ostala brez ameriških prestreznih raket, ker te potrebujejo na Bližnjem vzhodu za obrambo pred Iranom?
Potem ko je Iran zaprl Hormuško ožino, skozi katero pluje iz zalivskih držav na trg petina nafte na svetu, je že prišlo do skoka cen nafte. Še bolj lahko zaplete energetsko krizo po svetu medsebojno napadanje na nahajališča nafte in plina v državah ob Perzijskem zalivu. Zalivske države so pomembne tudi pri proizvodnji umetnih gnojil, zaradi česar ima lahko vojna tudi težke posledice za prehrano prebivalstva v številnih državah.
Prva naftna kriza leta 1973
Če bo prišlo do naftne oziroma energetske krize, se seveda ponuja primerjava s prvo naftno krizo leta 1973. Nafta je pred prvo naftno krizo veljala za poceni surovino. Nizka cena je bila na začetku tudi v interesu izvoznic nafte (večina najpomembnejših naftnih držav je bila vključenih v organizacijo OPEC, ki je bila ustanovljena leta 1960 v Bagdadu), saj so s tem lažje s trga izpodrinili dražji premog.
A zgodbe o poceni nafti je bilo konec, ko je med Izraelom in arabskimi državami v začetku oktobra 1973 izbruhnila t. i. jomkippurska vojna. Začela se je z napadom Egipta in Sirije na judovsko državo. Izraelu se je uspelo ubraniti, tudi po zaslugi pomoči ZDA.
Embargo na izvoz nafte izraelskim zaveznicam
Arabske države, izvoznice nafte, so 17. oktobra 1973 s Savdsko Arabijo na čelu proti državam, ki so podpirale Izrael, uvedle embargo. Glavne tarče embarga so bile najprej Kanada, Japonska, Nizozemska, Velika Britanija in ZDA.
Fotografije iz časov prve naftne krize leta 1973:
Pozneje so arabske izvoznice nafte embargo razširile še na Portugalsko, Rodezijo (zdaj je to Zimbabve) in Južno Afriko. V teh državah in tudi v drugih državah se je začelo pomanjkanje nafte oziroma bencina. Obenem so članice organizacije OPEC zmanjšale črpanje nafte za pet odstotkov.
Namesto avtomobilov konji, kolesa in kotalke
Nizozemska, ki je imela takrat okoli tri milijone osebnih vozil in je bila popolnoma odvisna od arabske nafte, je na primer zaradi pomanjkanja bencina uvedla dneve brez motornih vozil. Nizozemci so se na te dneve prevažali s kolesi, v avtobusih ali celo s konji. Podoben ukrep so pozneje uvedle tudi druge države, na primer Zahodna Nemčija in Danska.
Embargo se je končal marca 1974. Arabskim naftnim državam ni uspelo, da bi z embargom prisilile zahodne države k spremembi politike do Izraela.
Skok cen nafte v letih 1973–1974
Pred embargom, julija 1973, je bilo treba za sod surove nafte odšteti tri ameriške dolarje. Preračunano v današnje cene bi bilo to nekaj več kot 22 dolarjev (okoli 19,5 evra). Že januarja 1974 je bil sod surove nafte skoraj 60 dolarjev (preračunano v današnjo vrednost dolarja) oziroma 52,4 evra.
Cene nafte danes
Kmalu po letošnjem začetku vojne proti Iranu je cena sodčka nafte poskočila na več kot sto dolarjev, nato malce padla, zdaj pa je spet več kot sto dolarjev (več kot 87,3 evra). Nekateri napovedujejo skok cene nad 150 dolarjev (nad 131 evrov) na sodček, najbolj črnogledi pa tudi skok nad 200 dolarjev (174,6 evra) za sodček črnega zlata.
Prva naftna kriza odloži gospodarski zlom Sovjetske zveze
Dobička od višjih cen nafte v času prve naftne krize niso imele samo arabske države, ampak tudi tedanja komunistična Sovjetska zveza. Prav višje cene nafte na svetovnem trgu so sovjetskim oblastnikom omogočile, da se Sovjetska zveza ni gospodarsko zlomila že v 70. letih preteklega stoletja, ampak je svoj konec odložila za dobro desetletje.
Podobno so tudi letošnji dvigi cen nafte ugodni za Moskvo, ker bo imela več denarja za svojo vojno proti Ukrajini. Poleg tega Američani zdaj porabljajo zaloge svojih prestreznih raket, kot so Patrioti, za obrambo Izraela in zalivskih držav. Bo to ogrozilo obrambo Ukrajine in jo v prihodnje bolj izpostavilo ruskim raketnim in zračnim napadom?
Druga naftna kriza leta 1979
Drugo naftno krizo je svet doživel leta 1979, in sicer zaradi islamske revolucije v Iranu. Cene črnega zlata so spet sunkovito zrasle, zlasti po izbruhu iransko-iraške vojne leta 1980. Za razliko od prve naftne krize leta 1973 je druga naftna kriza leta 1979 med drugim prizadela tudi takratno socialistično Jugoslavijo.
