Ponedeljek, 16. 3. 2026, 16.07
1 teden, 2 dneva
Vojna v Iranu je povzročila ogromno težavo, o kateri se malo govori
Družba QatarEnergy je razglasila višjo silo in kompleks Ras Laffan ugasnila do konca spopadov na Bližnjem vzhodu.
Katarska državna energetska družba QatarEnergy, drugi največji svetovni izvoznik utekočinjenega zemeljskega plina, je po napadih iranskih dronov 4. marca ugasnila delovanje kompleksa Ras Laffan, kjer med drugim proizvedejo kar 35 odstotkov vsega helija na svetu. Ker je helij ključnega pomena za polprevodniško industrijo, v Južni Koreji in Tajvanu, kjer delujejo nekateri največji proizvajalci čipov na svetu, razmere že pozorno spremljajo.
Razglasili so višjo silo in ustavili proizvodnjo
Proizvodni kompleks Ras Laffan je 2. marca po napadih, ki jih je na energetsko infrastrukturo v regijskih zaveznicah ZDA sprožil Iran, prekinil obratovanje, dva dneva kasneje pa so v družbi QatarEnergy razglasili, da je na delu višja sila. Tako so se rešili obveznosti za dobavo helija in sporočili, da proizvodnje plina do konca vojne ne bodo ponovno zagnali.
S trga je čez noč izginila tretjina proizvodnje helija
Udarec na mednarodni trg helija je bil silovit, saj je z zaprtjem obrata Ras Laffan tako rekoč čez noč izpuhtela več kot tretjina svetovne dobave helija.
Če bo izpad dobave helija daljši, bi se lahko v škripcih znašla Južna Koreja, ki po navedbah korejskega združenja za mednarodno trgovino kar 65 odstotkov helija uvaža iz Katarja.
V Južni Koreji namreč delujeta dva od največjih svetovnih proizvajalcev čipov oziroma polprevodnikov, Samsung in SK Hynix, polprevodniška industrija v državi pa je povsem odvisna od stalne dobave helija.
Helij je ključna komponenta pri proizvodnji čipov (oziroma polprevodnikov). Helij med proizvodnim procesom vzdržuje izjemno nizke temperature, ki so potrebne za jedkanje in litografijo, ter hladi rezine silicija. Helij ima obenem specifične lastnosti, zaradi katerih ga ni mogoče nadomestiti z nobenim drugim plinom.
Iz družbe SK Hynix so v odzivu na dogajanje na Bližnjem vzhodu že sporočili, da so v zadnjem obdobju diverzificirali vire za nabavo helija in si zagotovili ustrezno dobavo. Odzvali so se tudi v tajvanski družbi TSMC, največjem pogodbenem proizvajalcu čipov na svetu, in pojasnili, da pozorno spremljajo razmere, a ne pričakujejo večjih kratkoročnih motenj.
Veliki azijski proizvajalci polprevodnikov so alternativne vire helija (in nekaterih drugih surovin) poiskali po dobavni krizi leta 2022, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino.
Podjetja v Južni Koreji in Tajvanu (na fotografiji tajvanski TSMC) skupaj predstavljajo približno 36 odstotkov celotne svetovne industrije polprevodnikov.
Južnokorejsko ministrstvo za trgovino, industrijo in energetiko je po sprožitvi nove vojne na Bližnjem vzhodu začelo tudi analizirati ključne materiale za polprevodniško industrijo, ki so povezani z dobavnimi viri v regiji.
Po njihovih ugotovitvah ni težavna le dobava helija, ki ga država, kot že omenjeno, kar 65 odstotkov uvozi iz Katarja, temveč tudi broma, elementa, ki se uporablja pri izdelavi tiskanih vezij, Južna Koreja pa ga kar 90 odstotkov uvozi iz Izraela.
Tržni analitiki še niso zaskrbljeni
Kljub izpadu velikega deleža globalne dobave plina večina analitikov še ni zaskrbljenih, da bi to lahko bistveno vplivalo na polprevodniško industrijo, piše portal Investing.com.
Največji proizvajalci čipov v Južni Koreji, na primer, naj bi sicer imeli šestmesečne zaloge helija, lahko pa ga pridobijo tudi od alternativnih dobaviteljev, ne zgolj katarskih, in ga tudi reciklirajo.
Kot še poudarjajo analitiki, je proizvodnja helija v zadnjih letih sicer naraščala celo hitreje od potreb po tem industrijskem plinu, kar pripisujejo povečani proizvodnji helija v Rusiji.
Pričakujejo sicer, da bi dolgotrajnejši izpad dobave helija iz Katarja skoraj zagotovo povzročil strm dvig cen helija.