Nedelja, 30. 5. 2021, 21.58
2 leti, 10 mesecev
Bodo te države usodne za Evropo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,64
15
Gospodarske posledice pandemije bolezni covid-19 so zelo udarile magrebske države, najbolj Tunizijo. Ta je zelo odvisna od turizma, panoge, ki je zelo izpostavljena pandemiji. Na fotografiji je glavno mesto Tunis.
Širjenje vpliva Evropi sovražnih sil, krepitev islamskega ekstremizma in nenadzorovane migracije. To so tri nevarnosti, ki Evropi grozijo iz magrebskih držav − Tunizije, Alžirije in Maroka.
Severnoafriške države so za Evropo strateške pomembne in hkrati potencialen vir nestabilnosti. Tako smo lahko videli, kako se je Libija po arabski pomladi in strmoglavljanju Moamerja Gadafija spremenila v prostor napetosti in spopadov med posamičnimi vojaškimi voditelji in v odskočno desko za pomorske nezakonite migracije.
Invazija iz Maroka na špansko enklavo
Pred tedni je Maroko križem rok opazoval naskok na tisoče nezakonitih migrantov na špansko enklavo Ceuto. Večina, ki je pribežala v Ceuto, je bila Maročanov. Po mnenju nekaterih analitikov je Maroko s svojo politiko spodbujanja nezakonitih migracij zažugal Španiji, naj ji prizna suverenost nad Zahodno Saharo.
Na pomembnost držav Magreba (Tunizije, Alžirije in Maroka) za Evropo je nedavno opozorila študija svetovalnega Inštituta Montaigne, ki ima sedež v Parizu. Glavne poudarke te študije je pred dnevi ekskluzivno objavil nemški časnik Die Welt.
Prodiranje Kitajcev, Turkov in Katarcev v Magreb
Evropa naj bi magrebske države v zadnjem času zanemarila, kar bi se ji lahko krepko maščevalo. V ta prostor namreč s svojim vplivom prodirajo nove države, na primer Kitajska, Turčija in Katar, ki so sovražne nastrojene do Evrope.
Magrebske države so tudi odskočna deska za nezakonite migracije proti Evropi. Pred tedni je Maroko dopustil, menda iz političnih razlogov, da je v špansko enklavo Ceuta vdrlo več tisoč nezakonitih migrantov, med njimi največ Maročanov.
Turki so tako vse bolj prisotni v Tuniziji in gojijo tesne stike s tamkajšnjimi islamističnimi strankami. Vse bolj tudi krepijo svoj vpliv pri velikih infrastrukturnih projektih. Vpliv v tej državi širijo tudi Kitajci in Katarci. Ti zadnji zlasti financirajo državne naložbe.
Kitajci krepijo gospodarski vpliv
Za zdaj je Francija še vedno največji tunizijski gospodarski partner, a njen delež je med letoma 2008 in 2019 padel z 21 na 14 odstotkov. Na drugi strani je Kitajska svoj delež s petih povečala na devet odstotkov.
Kitajci so prisotni tudi v Maroku, kjer v mestu Tanger gradijo pristanišče. Uvoz iz Kitajske predstavlja deset odstotkov celotnega maroškega uvoza. Pred njo sta samo še Francija (12 odstotkov) in Španija (15 odstotkov). V času pandemije Kitajska tudi oskrbuje Maroko s svojimi cepivi.
Rusko-alžirsko vojaško sodelovanje
Kitajski delež narašča tudi v Alžiriji, kjer živi že 40 tisoč Kitajcev. Uvoz iz Kitajske predstavlja 17 odstotkov celotnega alžirskega uvoza in je že presegel francoskega, ki znaša 12 odstotkov. Alžirija poglablja sodelovanje tudi z Rusijo, in sicer na obrambnem področju. Rusija tudi oskrbuje Alžirijo s cepivom Sputnik.
Nevarnost destabilizacije Magreba
Nevarnost za Evropo je tudi destabilizacija magrebskih držav zaradi gospodarskih in političnih kriz. V teh državah tako spet narašča nezaposlenost med mladimi, zlasti med tistimi bolj izobraženimi in med ženskami. Zaradi pandemije je kriza v turizmu in prevozništvu udarila moške, ki so v najbolj delovno aktivnih letih.
Magrebske države so gospodarski sod smodnika. Pereča težava je med drugim visoka brezposelnost med mladimi.
Če so bo kriza nadaljevala, bo to okrepilo migracijski pritisk na Evropo, poudarjajo avtorji študije. Kriza je v Magrebu najbolj udarila po Tuniziji, ki potrebuje od tri do devet milijard evrov nujne pomoči.
Evropska pomoč iz sklada za okrevanje?
Tunizija tudi nima naravnih virov, kot jih ima Alžirija. Na drugi strani je prednost Maroka, da je politično stabilen in da dobiva mednarodna posojila za izvedbo infrastrukturnih projektov.
Po mnenju avtorjev študije bi morala Evropa magrebske države finančno podpirati tudi s sredstvi iz 750 milijard težkega Evropskega sklada za okrevanje. S tem bi podprla gospodarstva teh držav ter tako zagotovila socialno in politično stabilnost.
Francosko-nemško zavezništvo za Magreb?
Po mnenju analitikov iz Inštituta Montaigne bi se v reševanje magrebskih težav morala bolj vključiti Nemčija. Francija to stori težje, in sicer zaradi zgodovinskih bremen iz časa kolonializma. Nemčija pa teh bremen v magrebskih državah nima.
15