Sreda, 25. 9. 2024, 22.12
1 mesec, 2 tedna
Bodo Putinovi prijatelji zavladali Avstriji?
Avstrijci se bodo to nedeljo odpravili na parlamentarne volitve. Po javnomnenjskih anketah ima največ možnosti za zmago desna populistična in protimigrantska svobodnjaška stranka (FPÖ), ki velja za zaveznico Putinove Rusije. Svobodnjakom tesno sledi konservativna ljudska stranka (ÖVP) zdajšnjega avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja. Tudi če zmagajo svobodnjaki, pa bo njihov vodja Herbert Kickl, če bodo druge stranke sledile predvolilnim obljubam, težko postal novi avstrijski kancler. Glavne predvolilne teme so visoki življenjski stroški (avstrijska inflacija je bila dolgo časa nad povprečjem EU, gospodarska rast pa je pod povprečjem EU), migracije in odvisnost od ruskega plina. Zadnje velike poplave so znova v ospredje postavile tudi podnebne spremembe.
Se bo Kickl pripravljen odpovedati kanclerjevanju v primeru zmage FPÖ?
Če bodo v nedeljo res prvič v svoji zgodovini zmagali svobodnjaki, bo sestava nove vladne koalicije z njimi zelo težavna, še zlasti, če bodo svobodnjaki vztrajali, da je novi kancler nekdanji notranji minister Herbert Kickl.
To bi lahko preprečilo oblikovanje nove avstrijske vlade po nizozemskem receptu, kjer se je Geert Wilders zaradi velike osebne nesprejemljivosti za koalicijske partnerje odpovedal vodenju vlade, je pa njegova Stranka za svobodo (PVV) po zmagi na volitvah sestavila vlado.
So to najverjetnejše koalicije?
V primeru zmage svobodnjakov je mogoča tudi nova vladna koalicija, v kateri bi bili poleg konservativcev še socialdemokrati ter Zeleni ali Neos. Če pa bo na volitvah znova zmagala ljudska stranka, pa obstaja velika možnost, da Avstrija dobi vladno koalicijo med konservativci in svobodnjaki.
Avstrijsko vlado od decembra 2021 vodi 51-letni Karl Nehammer (desno). Od leta 2019 je stranka v koaliciji z Zelenimi, ki jih vodi 62-letni Werner Kogler. Skoraj zagotovo bo Nehammerjeva ljudska stranka tudi v naslednji vladni koaliciji, morda pa tudi Zeleni, če ljudska stranka in svobodnjaki ne bodo mogli sestaviti koalicije. V tem primeru bo ljudska stranka imela na izbiro za koalicijskega partnerja socialdemokrate, Neos in Zelene.
Koalicija med ÖVP in FPÖ je Avstriji v zadnjih desetletjih že dvakrat vladala: prvič med letoma 2000 in 2005 ter drugič med letoma 2017 in 2019. Ta zadnja črno-modra koalicija je neslavno propadla zaradi t. i. afere Ibiza.
Neslavni propad zadnje črno-modre koalicije
Takratnega voditelja svobodnjakov Heinza-Christiana Stracheja so namreč na skrivaj posneli na Ibizi na srečanju z domnevno nečakinjo nekega ruskega milijarderja. Na srečanju je Strache med drugim govoril o koruptivnem delovanju svoje stranke.
Objava posnetka je pomenila konec vlade in tudi konec uspešne Strachejeve kariere, ljudska stranka, ki jo je takrat še vodil mladi Sebastian Kurz, pa je po predčasnih volitvah novega koalicijskega partnerja našla v Zelenih.
Kicklov vzpon iz ozadja na vrh stranke
Po Strachejevem odstopu je vodenje svobodnjakov prevzel Norbert Hofer, ki pa ga je leta 2021 zamenjal na avstrijskem Koroškem rojeni Herbert Kickl (odraščal je v delavski družini v kraju Radenče oziroma Radenthain po nemško). Ta velja za zelo desnega, odločno evroskeptičnega in protimigrantsko usmerjenega politika. Dolgo časa je deloval bolj v zakulisju stranke – med drugim je bil nekaj let pisec govorov za zdaj že pokojnega Jörga Haiderja.
Socialdemokratom, ki jih vodi Andreas Babler, ankete napovedujejo tretje mesto.
Glavna tema, s katero svobodnjaki nabirajo glasove, so že njihove skoraj tradicionalne zahteve po ostrejši politiki na področju priseljevanja in tujcev, ki bo omogočala lažje izgone, preprečevala priseljevanje na podlagi združevanja družin …
Voda na mlin svobodnjakom je bila tudi avgustovska odpoved koncerta Taylor Swift na Dunaju zaradi strahu pred terorističnim islamističnim napadom. Načrtovanja napada so osumljeni trije najstniki.
Povezave svobodnjakov s Kremljem
Zaradi vojne v Ukrajini pa je prišlo v ospredje tudi dejstvo, da svobodnjaki veljajo za prorusko usmerjeno stranko, ki ima tesne povezave s Kremljem. Svobodnjaki imajo celo podpisan sporazum o sodelovanju z rusko vladajočo stranko Enotno Rusijo, ki podpira ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Kickl nasprotuje sankcijam EU proti Rusiji in zahteva, da naj Avstrija v konfliktu ostane nevtralna. Ena od posledic vojne v Ukrajini in ruske energetske vojne proti Zahodu je bila tudi energetska kriza, ki je spodbudila inflacijo. Številni Avstrijci zaradi zmanjšane kupne moči in življenjske ravni podpirajo politiko svobodnjakov.
Avstrijska energetska odvisnost od Rusije
Avstrija sicer velja za državo, ki je znotraj EU tesno povezana z Rusijo. Številni avstrijski politiki iz skoraj vseh taborov so po svojem slovesu iz politike našli dobro plačane službe v ruskih državnih in zasebnih podjetjih. Odmeven je zlasti primer nekdanje avstrijske zunanje ministrice iz svobodnjaške kvote Karin Kneissl. Njene poroke se je leta 2018 udeležil sam Putin, Kneisslova pa zdaj živi v Rusiji.
Blizu volilnega praga je tudi satirična Stranka piva, ki jo vodi glasbenik, kabaretist in politik Dominik Wlazny, znan tudi po vzdevku Marco Pogo.
Naša severna soseda je tudi zelo odvisna od ruskega plina. Še več, Avstrija je od februarja 2022, ko je izbruhnila vojna v Ukrajini, do februarja letos povečala uvoz ruskega plina z 80 na 98 odstotkov. Še julija letos je po poročanju Reutersa Avstrija 83 odstotkov svojega plina uvozila iz Rusije. Za primerjavo: leta 2023 je v EU delež plina, uvoženega iz Rusije, padel na 15 odstotkov.
Visoka inflacija ...
Ta avstrijska energetska odvisnost od Rusije je v nasprotju s cilji EU, da do leta 2027 popolnoma odpravi uvoz ruskega plina. V Avstriji je pri kraju Baumgarten tudi veliko plinsko vozlišče, od koder ruski plin dobiva tudi Slovenija. Avstrijski OMV ima dolgoročno pogodbo o dobavi plina z ruskim Gazpromom, ki se bo iztekla šele leta 2040 (pogodba je bila sklenjena leta 2018). Še zlasti Zeleni si prizadevajo, da bi Avstrija čim prej postala neodvisna od ruskega plina.
Avstrijski volivci so tudi nezadovoljni zaradi podatka, da je bila njihova inflacija dolgo časa višja od povprečja EU. Šele avgusta letos se je po podatkih Eurostata letna inflacija v Avstriji izenačila s povprečno letno inflacijo v EU, in sicer pri 2,4-odstotka (za primerjavo: avgusta je bila inflacija v Sloveniji po Eurostatu 1,1-odstotna).
... in nizka gospodarska rast
Avstrijsko gospodarstvo tepe tudi dejstvo, da se krči nemško gospodarstvo, ki je najpomembnejši avstrijski partner. Zaradi visoke inflacije, padajočih realnih plač in padca investicij se je avstrijsko gospodarstvo lani celo skrčilo za 0,8 odstotka (za primerjavo: Slovenija je imela lani 1,6-odstotno rast). Letos naj bi bila po napovedih Evropske komisije avstrijska gospodarska rast 0,3-odstotna.
Volilni prag za vstop v avstrijski državni zbor je pri štirih odstotkih. Zato bo morda prvič po dolgih desetletjih v avstrijski parlament prišla tudi Komunistična partija Avstrije (KPÖ), katere vodilni kandidat je Tobias Schweiger. Ankete komunistom dajejo tri odstotke. Avstrijski komunisti so po dolgih desetletjih političnega obrobja presenetili leta 2021, ko so zmagali na lokalnih volitvah v Gradcu. Komunistka Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v glavnem mestu avstrijske Štajerske.
Ko je leta 2000 ÖVP sklenila koalicijo s FPÖ, takrat je to stranko še vodil Jörg Haider, je v EU to dvignilo veliko prahu in nasprotovanja. Avstrija je zaradi dejstva, da je v vlado vstopila stranka, ki se jo šteje za skrajno desnico, čez noč postala črna ovca EU. Toda v zadnjih letih so se razmerja moči zelo spremenila. Od oktobra 2022 italijansko vlado vodi Giorgia Meloni, voditeljica Bratov Italije, ki imajo neofašistične korenine.
Na Nizozemskem je lani novembra zmagala Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki je nekaj mesecev pozneje sestavila vlado, v kateri pa ni voditelja PVV, ker je preveč nesprejemljiv za druge stranke. Na evropskih volitvah maja letos je v Franciji slavil Nacionalni zbor, v katerem ima še vedno prvo besedo Marine Le Pen. Sledile so francoske predčasne volitve, kjer je le taktično glasovanje levo usmerjenih volivcev, liberalcev in tudi desne sredine preprečilo zmago desnega Nacionalnega zbora.
Letos septembra so bile oči evropske politične javnosti in medijev uprte v tri vzhodnonemške dežele, kjer se je zelo dobro odrezala Alternativa za Nemčijo (AfD). Zmagala je v Turingiji (v tej deželi stranko vodi Björn Höcke, ki je vodja radikalno desnega krila stranke), za las pa je ostala brez zmage na Saškem in v Brandenburgu. Verjetno pa zaradi nasprotovanja drugih strank AfD v nobeni od teh dežel ne bo prevzela vodenja.