Torek, 17. 5. 2022, 22.01
1 leto, 11 mesecev
Bo ta mož prihodnji nemški kancler?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,93
14
Hendrik Wüst je postal ministrski predsednik Severnega Porenja-Vestfalije, ko je po porazu na lanskih zveznih volitvah iz politike odšel njegov predhodnik Armin Laschet. Po zmagi na letošnjih deželnih volitvah se nekateri že sprašujejo, ali bo Wüst morda leta 2025 kanclerski kandidat CDU/CSU.
Z zmagama CDU na deželnih volitvah v Schleswig-Holsteinu in Severnem Porenju-Vestfaliji je konservativni predsednik CDU Friedrich Merz po eni strani utrdil svoj položaj na vrhu stranke, po drugi strani pa dobil dva močna znotrajstrankarska tekmeca.
Ko je lani decembra Friedrich Merz v tretje končno postal predsednik CDU, je komentator nemškega tednika Focus Hugo Müller-Vogg napovedal, da se bo že v prvih petih mesecih leta 2022 pokazalo, ali je Merz res rešitelj CDU. Pri tem je imel komentator v mislih tri deželne volitve, in sicer v Posarju, Schleswig-Holsteinu in Severnem Porenju-Vestfaliji.
Želje SPD po socialdemokratskem desetletju
V Posarju, kjer so bile volitve 27. marca letos, je CDU doživela hud poraz. S 40,7 odstotka, ki jih je dobila leta 2017, je padla samo na 28,5 odstotka. Na drugi strani je SPD dobila kar 13,9 odstotne točke več kot leta 2017 in letos prepričljivo zmagala s 43,5 odstotka.
Po teh volitvah se je zdelo, da se uresničujejo napovedi o socialdemokratskem desetletju v Nemčiji. Nato pa so 8. maja na volišče odšli volivci v Schleswig-Holsteinu. Tu je krščanskim demokratom pod vodstvom priljubljenega ministrskega deželnega predsednika Daniela Güntherja uspelo izid s prejšnjih volitev izboljšati za kar 11,4 odstotne točke.
Volilni klofuti za SPD
Na drugi strani so v tej najbolj severni nemški zvezni deželi socialdemokrati izgubili 11,3 odstotne točke in pristali šele na tretjem mestu, za Zelenimi, ki so se v primerjavi z letom 2017 okrepili za 5,4 odstotne točke.
Daniel Günther je prvič postal ministrski predsednik Schleswig-Holsteina leta 2017, ko je oblikoval koalicijo z Zelenimi in FDP.
Podobno volilno klofuto je SPD dobila tudi 15. maja na volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji, ki je dolgo veljala za rdečo trdnjavo. V tej nemški zvezni deželi z največ prebivalci je letos tako kot leta 2017 slavila CDU, SPD je bila spet šele druga. Izjemno so se okrepili Zeleni, ki so dobili kar 11,8 odstotne točke več glasov kot pred petimi leti.
Vpliv vojne v Ukrajini na volilne izide?
Seveda so se takoj pojavila mnenja, da je izid volitev v Severnem Porenju-Vestfaliji (in še prej v Schleswig-Holsteinu) povezan tudi z vojno v Ukrajini. Torej da so volivci kaznovali SPD zaradi njene preveč razumevajoče politike do Rusije in premajhne podpore Ukrajini, na drugi strani pa podprli CDU in Zelene, ki so večji zagovorniki Ukrajine.
Merz je tako v začetku maja, tik pred volitvami v Schleswig-Holsteinu, obiskal Kijev, in se med drugim srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Na drugi strani nemški kancler Olaf Scholz ni hotel obiskati Ukrajine, ker je Zelenski pred tem zavrnil srečanje z nemškim predsednikom Frank-Walterjem Steinmeierjem. Ta je tako kot Scholz član SPD.
Merzov konservativni načrt
Na prvi pogled lahko zmagi CDU vidimo kot veliko zmago Merza. A le na prvi pogled. Tako Günther kot Hendrik Wüst, ki vodi CDU v Severnem Porenju-Vestfaliji, sta namreč predstavnika bolj sredinskega krila CDU (včasih bi jima rekli merkeljanca), medtem ko je Merz predstavnik konservativnega krila.
Če bi CDU izgubila vse tri deželne volitve, ki so bile v Nemčiji v prvi polovici letošnjega leta, bi Merz težko še dolgo ostal na položaju predsednika CDU. Günther in Wüst sta tako rešila Merza, a sta obenem postala tudi njegova resna tekmeca znotraj stranke.
Merzov načrt, s katerim je postal predsednik CDU, je, da bi stranka z bolj konservativno politiko pridobila del volivcev, ki so pred leti zlasti zaradi migrantske krize prestopili v tabor AfD, z manj socialdemokratsko in bolj ekonomsko liberalno politiko pa tudi del volivcev FDP. Tako bi dobila dovolj glasov, da bi lahko na naslednjih volitvah v bundestag znova postala najmočnejša nemška stranka.
Zmagi sredinskih kandidatov CDU in izpad AfD
Toda tako Günther kot Wüst sta na deželnih volitvah zmagala s sredinsko politiko, z bolj liberalno kot konservativno držo. Güntherju je tudi uspelo "vreči" iz deželnega parlamenta AfD. Del volivcev, ki so leta 2017 volili za AfD, je namreč letos glasoval za CDU. To je Güntherju uspelo, čeprav se ni spogledoval s politiko AfD.
Izpad AfD iz deželnega parlamenta najbolj severne nemške zvezne dežele je hkrati tudi prvi izpad AfD iz kakšnega od 16 nemških deželnih parlamentov. To ni samo Güntherjevega zasluga, ampak je, kot ugotavljajo nemški mediji, tudi posledica znotrajstrankarskih trenj in dejstva, da je AfD vsebinsko izpraznjena.
Velika kriza AfD
Dejstvo je, da AfD s protimigrantsko retoriko ne more več nabrati toliko volivcev, kot jih je pred leti, v času med migrantsko krizo in tik po njej, ki je udarila Nemčijo in Evropo v letih 2015–2016. Zdaj skuša AfD nabirati glasove z nasprotovanjem zajezitvenim ukrepom in proticepilstvom ter tudi s prorusko držo v času vojne v Ukrajine, toda te teme ji ne prinašajo zelo veliko glasov.
Günther in Wüst bosta seveda s prepričljivima zmagama okrepila svoj položaj tudi v vrhu zvezne CDU in imela tako več besede pri usmeritvi stranke. Še več, nekateri nemški mediji se celo sprašujejo, ali bo morda kateri od njiju tudi kanclerski kandidat CDU/CSU na prihodnjih nemških zveznih volitvah, ki bodo predvidoma leta 2025.
14