Torek, 21. 12. 2021, 21.54
2 leti, 3 mesece
Mož, ki ga čaka neizprosen boj za preživetje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,11
2
Friedrich Merz, ki bo januarja prihodnje leto prevzel vajeti CDU, bo stranki verjetno dal bolj izrazit konservativni in ekonomsko liberalni pečat.
Skorajda večni osmoljenec Friedrich Merz bo končno postal predsednik CDU, toda na vrhu stranke ga čaka težek boj za politično preživetje. CDU namreč že v prvi polovici prihodnjega leta pod njegovim vodstvom čakajo tri pomembne politične preizkušnje.
V tretje gre rado. Tako bi lahko opisali nedavno zmago 66-letnega Friedricha Merza v boju za novega predsednika CDU. Za sabo ima namreč že dva grenka poraza pri naskoku na strankin vrh. Decembra 2018 ga je tesno premagala Annegret Kramp-Karrenbauer (AKK). Poraz je še bolj bolel, ker je bila AKK, imenovana tudi mini Merklova, varovanka zdaj že nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel.
Politični boj med Merklovo in Merzem
Merklova in Merz sta namreč bila na začetku stoletja velika tekmeca za prevlado v stranki. Ko je leta 2000 Merklova postala predsednica CDU, je Merz postal vodja poslanske skupine CDU/CSU in s tem vodja opozicije v bundestagu.
A katolik Merz, ki prihaja za Sauerlanda, podeželske in turistično močne pokrajine v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, je igro moči z Merklovo izgubil. Leta 2002 je moral prepustiti vodenje poslanske skupine Merklovi, leta 2004 je odstopil kot namestnik vodje poslanske skupine, na volitvah leta 2009 pa ni več kandidiral za poslanca.
Vrnitev v politiko
Ko je leta 2018 Merklova napovedala, da ne bo več kandidirala za predsednico CDU, se je pravnik in milijonar Merz vrnil v politiko. Prvi poskus decembra 2018 mu ni uspel. A ni obupal. Ko je AKK vrgla puško v koruzo in napovedala, da ne bo več kandidirala za predsednico CDU, je bil Merz spet med tistimi, ki so hoteli pobrati odvrženo puško.
Angela Merkel je v znotrajstrankarskem merjenju moči na začetku svojega vzpona premagala Friedricha Merza. Ta je leta 2009 odšel iz politike in popolnoma zajadral v odvetniško-poslovne vode. Kot odvetnik in član nadzornih odborov številnih pomembnih podjetij je postal milijonar.
A tudi v drugo, januarja letos, ga je premagal še en merkeljanec – takratni ministrski predsednik zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija Armin Laschet. A trdoživi Merz se ni predal. Hotel je postati minister za gospodarstvo v vladi Merklove. Seveda to pri Merklovi ni šlo skozi. V tolažbo mu je lahko bilo, da se je na zveznih volitvah letos septembra po 12 letih znova uvrstil v bundestag.
Zmaga nad merkeljansko strujo
Ko se je po volilnem porazu znova odprlo vprašanje predsednika CDU, je Merz še tretjič kandidiral. Tokrat so na volitvah novega predsednika prvič v zgodovini lahko sodelovali vsi člani CDU. Teh je po pisanju nemških medijev približno 400 tisoč.
Že v prvem krogu je Merz dobil 62,1 odstotka glasov in preprečljivo premagal merkeljanska protikandidata Helgeja Brauna, nekdanjega šefa urada kanclerke Merklove, in Norberta Röttgena, strokovnjaka za zunanjo politiko, ki je znan tudi po vzdevku nemški George Clooney.
Strah pred spopadom Merklove in Merza?
Seveda so se takoj pojavila teorije, da bi Merz, če bi lahko že decembra 2018 glasovali vsi člani CDU, ne pa zgolj delegati na kongresu, zmagal že takrat. Morda. A ne pozabimo, če bi člani stranke že takrat izvolili Merza, bi to pomenilo, da bi se decembra 2018 začel politični spopad Merza in Merklove.
Decembra 2018 so se na kongresu CDU v boju za predsednika stranke pomerili Merz, Jens Spahn in Annegret Kramp-Karrenbauer (AKK). Ta je tudi v drugem krogu tesno premagala Merza. AKK je zagovornica Merkline struje v CDU, medtem ko Merz zase pravi, da je družbeni konservativec in ekonomski liberalec. Je zagovornik EU in tesnega sodelovanja z ZDA.
Zelo verjetno je namreč, da bi Merz Merklovo že pred volitvami v bundestag hotel zamenjati tudi na kanclerskem stolčku. Morda bi ta strah pred političnim spopadom za kanclerstvo, ki bi zagotovo oslabil CDU pred letošnjimi volitvami, prepričal večino članov CDU, da za predsednika izvolijo nekoga, ki ne bo šel v odkrit spor z Merklovo.
Bo Merz CDU bolj jasno politično profiliral?
Po drugi strani pa moramo vedeti, da je na volitvah za predsednika CDU letos decembra glasovalo nekaj več kot 248 tisoč članov, kar po podatkih CDU predstavlja 66,02 odstotka članov. To pomeni, da je bilo decembra letos vseh članov CDU okoli 376 tisoč. To tudi pomeni, da 62,1 odstotka oddanih glasov za Merza ne pomeni absolutne večine vseh članov CDU, ampak približno 40 odstotkov. Merz bo sicer uradno postal predsednik CDU na kongresu 21. in 22. januarja prihodnje leto.
Merklovi so številni malce protislovno očitali tako socialdemokratizacijo CDU kot neideološkost oziroma neprofiliranost CDU. Z izvolitvijo Merza, ki je član progospodarskega krila stranke, se bo stranka verjetno bolj jasno politično in ideološko profilirala ter končala (domnevno) socialdemokratizacijo. Vprašanje pa je seveda, ali je to za stranko dobro ali slabo. Zagotovo bo imela CDU z Merzom na čelu bolj ostro opozicijsko držo, kot če bila predsednika Röttgen ali Braun.
Je Merz preveč starokopiten za Nemčijo 21. stoletja?
Številni Merzu očitajo, da je človek iz 90. let, torej da morda ne bo znal ponujati pravih odgovorov na vprašanja sodobne Nemčije. Sam svojo domnevno politično zastarelost in družbeno starokopitnost zavrača. Kot pravi, bi rad iz CDU naredil najsodobnejšo ljudsko stranko v Evropi. Obljublja tudi, da bo na vrh stranke pripeljal mlade obraze.
Decembra letos so lahko prvič v zgodovini CDU vsi člani stranke glasovali o novem predsedniku stranke. Glasovanja sta se po elektronski in navadni pošti udeležili dve tretjini članov. Večina je že v prvem krogu glasovala za Merza. Ta zdaj uradno velja za najverjetnejšega novega predsednika CDU, saj ga morajo januarja prihodnje leto za predsednika uradno izvoliti delegati strankinega digitalnega kongresa. Merzeva tekmeca v boju za predsednika CDU sta bila Helge Braun (levo), ki po postavi malce spominja na Helmuta Kohla, in Norbert Röttgen, ki velja za nemškega Georgea Clooneyja.
Merza bodo na čelu CDU kmalu čakale tri volilne preizkušnje. Kot Hugo Müller-Vogg piše v svojem komentarju na spletni strani Focusa, se bo že v prvih petih mesecih leta 2022 pokazalo, ali je Merz res rešitelj CDU. Marca bodo namreč deželne volitve v Posarju, maja pa v Schleswig-Holsteinu in njegovem domačem Severnem Porenju-Vestfaliji.
Poraz bo oslabil Merza
V vseh treh zveznih deželah je na oblasti CDU. Če bo stranka obdržala prevlado v teh treh deželah, bo to za stranko znamenje upanja za nov začetek, če pa bo izgubila na kateri od treh volitev, pa bo to ošibilo položaj Merza na vrhu stranke, napoveduje Müller-Vogg.
Objektivno gledano se lahko Merzev CDU kratkoročno najlažje okrepi tako, da pridobi del volivcev, ki so letos volili za liberalno FDP. Ta stranka, ki s SPD in Zelenimi sestavlja novo vlado, poleg CDU/CSU velja za del meščanskega tabora v bundestagu. FDP se je letos dobro odrezala, zlasti med mladimi volivci, tudi zato ker je grajala stroge zajezitvene ukrepe: zapiranje gospodarstva in javnega življenja. Veliko volivcev, ki nasprotujejo proticovidnim ukrepom, je glasovalo tudi za AfD.
Merz proti strogim zajezitvenim ukrepom
Zato morda ne preseneča, da si je Merz za prvo tarčo svojo opozicijskega "napada" na novo vlado izbral prav novega zdravstvenega ministra, socialdemokrata Karla Lauterbacha. Ta je v Nemčiji v javnosti najbolj znan zagovornik strogih zajezitvenih ukrepov, kar seveda ni povšeči vsem volivcem.
Merz je tako Lauterbacha, ki svari pred množičnim petim valom, ošvrknil z besedami, da je nagnjen k močnemu pretiravanju, in od njega zahteval razumno mero pri soočanju s pandemijo covida. Seveda je s tem Merz, ki želi del volivcev FDP in AfD preusmeriti k CDU, popihal na dušo vsem nasprotnikom strogih ukrepov, ki jih tudi v Nemčiji ni malo.
2