Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
23. 2. 2024,
6.23

Osveženo pred

1 mesec, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4,89

Natisni članek

invazija vojna Rusija Ukrajina

Petek, 23. 2. 2024, 6.23

1 mesec, 3 tedne

730. DAN VOJNE V UKRAJINI

Biden Rusiji zadal nov udarec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4,89
Joe Biden | "Danes napovedujem več kot 500 novih sankcij proti Rusiji zaradi njene še vedno trajajoče vojne v Ukrajini in smrti Alekseja Navalnega, pogumnega borca proti korupciji in največjega nasprotnika ruskega predsednika Vladimirja Putina," je dejal predsednik ZDA. | Foto Reuters

"Danes napovedujem več kot 500 novih sankcij proti Rusiji zaradi njene še vedno trajajoče vojne v Ukrajini in smrti Alekseja Navalnega, pogumnega borca proti korupciji in največjega nasprotnika ruskega predsednika Vladimirja Putina," je dejal predsednik ZDA.

Foto: Reuters

Ameriški predsednik Joe Biden je danes naznanil nov paket sankcij proti Rusiji, ki vsebuje več kot 500 ukrepov, poročajo tuje tiskovne agencije. ZDA nove sankcije proti Rusiji uvajajo zaradi nedavne smrti ruskega oporečnika Alekseja Navalnega, obenem pa sovpadajo tudi z drugo obletnico začetka ruske invazije na Ukrajino, ki bo v soboto.

Poudarki dneva:

18.24
 Rusija po novih sankcijah EU razširila seznam oseb s prepovedjo vstopa
18.02 Fajon v Generalni skupščini ZN pozvala k miru v Ukrajini
16.46 Voditelji EU pred obletnico ruske invazije odločno podprli Ukrajino
15.55 Biden oznanil nove sankcije proti Rusiji zaradi smrti Navalnega
14.13 Nezadovoljni kmetje na Poljskem znova razsuli uvoženo ukrajinsko žito
13.19 Pirc Musarjeva: Ukrajina bo pomoč potrebovala, tudi ko bo orožje potihnilo
12.50 Rusija pred obletnico začetka invazije na Ukrajino krepi napade na vzhodni fronti
12.24 EU v okviru novih sankcij proti Rusiji ukrepa tudi proti podjetjem na Kitajskem in v Srbiji
11.58 Unicef: Otroci v Ukrajini v zakloniščih preživeli skoraj sedem mesecev
10.50 Putin ruske vojake v Ukrajini označil za junake
9.29 V novem ruskem napadu z droni na Ukrajino več mrtvih
6.58 Biden se je srečal z vdovo in hčerko Alekseja Navalnega
6.40 ZDA vložile obtožnice proti ruskim oligarhom
6.20 V ZN razprave pred drugo obletnico ruske invazije 

18.24 Rusija po novih sankcijah EU razširila seznam oseb s prepovedjo vstopa

Rusija je danes v odgovor na nove sankcije EU razširila seznam evropskih predstavnikov, ki jim je prepovedan vstop v Rusijo. Na seznamu so se podatkih ruskega zunanjega ministrstva med drugim znašli predstavniki evropskih organov pregona in trgovinskih organizacij. Konkretnih imen ali števila oseb v Moskvi ne navajajo.

"EU nadaljuje z neuspešnimi poskusi krepitve pritiska na Rusijo z enostranskimi omejevalnimi ukrepi. V odgovor na te sovražne poteze je ruska stran bistveno razširila seznam predstavnikov evropskih institucij in držav članic EU, ki jim je prepovedan vstop na ozemlje naše države," so po poročanju tiskovne agencije Reuters sporočili na ruskem zunanjem ministrstvu.

Na seznamu uradnikov in politikov iz EU, ki jim je Rusija prepovedala vstop, so se po navedbah ministrstva znašli predstavniki evropskih organov pregona, trgovinskih organizacij, državljani članic EU, ki nudijo vojaško pomoč Ukrajini ter predstavniki evropskih institucij, ki sodelujejo pri pregonu ruskih uradnikov in podpirajo zaplembo ruskega državnega premoženja.

Moskva konkretnih imen ali števila zaradi ukrepov prizadetih Evropejcev po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ni navedla.

Države članice EU so danes, dan pred drugo obletnico začetka ruske invazije na Ukrajino, potrdile 13. sveženj sankcij proti Rusiji, s katerim so na seznam ukrepov dodale 106 posameznikov in 88 pravnih oseb, obtoženih pomoči Moskvi pri pridobivanju orožja ali vpletenosti pri ugrabitvi ukrajinskih otrok.

Med sankcioniranimi je tudi deset posameznikov in podjetij, vpletenih v dobave severnokorejskega orožja Rusiji, vključno s severnokorejskim obrambnim ministrom Kang Sun-namom.

18.02 Fajon v Generalni skupščini ZN pozvala k miru v Ukrajini

Čeprav se to včasih zdi nemogoče, se bo mir enkrat vrnil v Ukrajino, je danes v Generalni skupščini ZN pred drugo obletnico ruske invazije povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Mednarodna skupnost k temu lahko prispeva s podporo mirovnemu procesu, ki nastaja s t. i. ukrajinsko mirovno formulo, je prepričana.

Ministrica je poudarila pomen spoštovanja mednarodnega prava in zagotavljanja odgovornosti za zločine, kar po njenih besedah lahko mednarodna skupnost stori s posebnim sodiščem za zločin agresije proti Ukrajini.

Prav tako je opozorila, da je svet priča največji humanitarni krizi v Evropi od druge svetovne vojne. "Humanitarno pomoč bo letos potrebovalo 14,6 milijona Ukrajincev," je dejala in zagotovila, da bo Slovenija zagotovila svoj delež.

Razminiranje Ukrajine je izpostavila kot ključen korak v smeri normalizacije in gospodarskega okrevanja države, govor pa sklenila z zavračanjem dvojnih standardov. "Nihče ne sme zanemarjati kršitev mednarodnega prava. Ne v Ukrajini in ne v Gazi," je dejala in zahtevala spoštovanje mednarodnega prava in zakonov vedno, od vsakega in vsepovsod.

Ruska vojska je 24. februarja 2022 napadla Ukrajino, Varnostni svet ZN, ki bo na to temo znova zasedal danes, pa zaradi ruske pravice do veta ne more sprejeti resolucije z zahtevo po koncu agresije. Nezavezujočo resolucijo je sicer dvakrat sprejela Generalna skupščina ZN.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je v New Yorku izrazil hvaležnost vsem državam, ki po dveh letih vojne še naprej podpirajo Kijev.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je komentiral, da današnje zasedanje "nima zveze z realnostjo," in zatrdil, da v Ukrajini ni zasedenih ozemljih, Rusija pa da le brani prebivalstvo pokrajin Doneck in Lugansk pred neonacisti.

"Poglejte jih. Spet odhajajo, ko ne želijo slišati drugačnega mnenja," je nato zunanji minister Luksemburga Xavier Bettel pokazal na rusko delegacijo, ki je zapuščala dvorano in poudaril, da je za dialog potrebno tudi poslušanje

16.46 Voditelji EU pred obletnico ruske invazije odločno podprli Ukrajino

Evropska unija bo vedno podpirala samostojnost in suverenost Ukrajine, so danes v skupni izjavi pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino med drugim zapisali najvišji predstavniki EU. Ob tem so ostro obsodili Rusijo in poudarili, da bodo odgovorni za brutalno agresijo plačali za svoja dejanja in kršitve mednarodnega prava.

"Bolj kot kdaj koli prej ostajamo enotni in zvesti svoji obljubi, da bomo Ukrajino podpirali tako dolgo, kot bo potrebno. Za ukrajinsko ljudstvo, za mir in varnost v Evropi ter za prevlado mednarodnega reda, ki temelji na pravilih," so v izjavi zapisali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Poklonili so se pogumu ukrajinskega ljudstva, ki se je ob ruski agresiji "izkazalo s hrabrostjo in odločnostjo pri branjenju svoje domovine, boju za lastno svobodo in naše skupne evropske vrednote". Odgovornost za vojno v Ukrajini in njene posledice po vsem svetu so izključno pripisali Rusiji in njenim oblastem, ob tem pa poudarili, da bodo morali krivci za uničujočo agresijo tudi prevzeti odgovornost in plačati ceno.

Izpostavili so še, da je Evropska unija začela pristopna pogajanja z Ukrajino in ji bo pomagala na poti do članstva, ob tem pa še naprej zagotavljala redno in predvidljivo finančno pomoč. Kot primer so navedli sveženj finančne pomoči za Ukrajino v višini 50 milijard evrov za obdobje 2024-2027.

"Še naprej bomo naslavljali vojaške in obrambne potrebe Ukrajine, vključno z dobavo nujno potrebnega streliva in raket," so zapisali voditelji EU in poudarili, da so članice unije okrepile proizvodnjo na področju obrambe, kar bo po njihovih navedbah omogočilo tako obrambo suverenosti Ukrajine kot celotne Evrope.

V izjavi so izpostavili tudi sankcije proti Rusiji in dodali, da je Evropska unija skupaj s partnerji pripravljena še okrepiti pritisk na Moskvo, da bi omejila njeno sposobnost izvajanja vojaških operacij. Zapisali so tudi, da bodo nadaljevali z "usmerjenimi ukrepi za nadaljnjo izolacijo Rusije v mednarodni skupnosti".

Članice EU so ravno danes potrdile 13. sveženj sankcij proti Rusiji, v okviru katerega uvajajo omejitve na področju izvoza za 27 podjetij, med katerimi je 17 ruskih in 10 tujih. EU poleg tega širi seznam posameznikov in podjetij, za katere veljata prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU. Skupaj je tako sankcioniranih že več kot 2000 subjektov.

15.55 Biden oznanil nove sankcije proti Rusiji zaradi smrti Navalnega

Ameriški predsednik Joe Biden je danes naznanil nov paket sankcij proti Rusiji, ki vsebuje več kot 500 ukrepov, poročajo tuje tiskovne agencije. ZDA nove sankcije proti Rusiji uvajajo zaradi nedavne smrti ruskega oporečnika Alekseja Navalnega, obenem pa sovpadajo tudi z drugo obletnico začetka ruske invazije na Ukrajino, ki bo v soboto.

"Danes napovedujem več kot 500 novih sankcij proti Rusiji zaradi njene še vedno trajajoče vojne v Ukrajini in smrti Alekseja Navalnega, pogumnega borca proti korupciji in največjega nasprotnika ruskega predsednika Vladimirja Putina," je dejal predsednik ZDA.

Ob tem je znova dejal, da je Putin po njegovem mnenju odgovoren za smrt Navalnega, ki je pretekli petek umrl v zaporu na skrajnem severu Rusije, njegova družina pa trdi, da je bil zastrupljen. Biden se je v četrtek v San Franciscu srečal z njegovo vdovo Julijo Navalno in hčerko Dašo ter jima izrekel iskreno sožalje.

Glede novih sankcij pa je danes dejal še, da bodo "usmerjene proti posameznikom, povezanim s kaznijo, ki jo je prestajal Navalni, pa tudi proti ruskemu finančnemu sektorju, obrambni industriji in kršiteljem obstoječih sankcij na več celinah".

Po Bidnovih besedah bodo sankcije zagotovile, da bo Putin plačal še višjo ceno za agresijo v tujini in represijo doma, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nove sankcije bodo usmerjene tudi proti ruskemu finančnemu sistemu Mir, ki ga je Rusija vzpostavila, da bi se izognila odvisnosti od bančnih omrežij v ZDA. Ministrstvo za finance ZDA je ob tem sporočilo, da bodo ukrepali proti investicijskim skladom in regionalnim bankam.

ZDA z novim paketom sankcij ne uvajajo prelomnih ukrepov, kot bi bilo na primer financiranje ukrajinskih potreb po podpori s pomočjo zaseženega ruskega premoženja, še poroča AFP.

V predstavniškem domu kongresa ZDA medtem še vedno niso potrdili predlog zakona o dodatni vojaški pomoči Ukrajini v višini 60 milijard dolarjev, ki ga je odobril senat. Predsednik spodnjega doma kongresa Mike Johnson ob pritisku bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa zavrača uvrstitev predloga na glasovanje.

Biden je ob današnji napovedi novih sankcij znova pozval kongres, naj vendarle sprejme predlog zakona, ki bi omogočil podporo Ukrajini. "Morebitno pomanjkanje podpore Ukrajini v tem kritičnem trenutku ne bo šlo kar tako v pozabo," je dejal.

14.13 Nezadovoljni kmetje na Poljskem znova razsuli uvoženo ukrajinsko žito

Poljski kmetje so danes ob meji z Ukrajino iz protesta proti ukrajinski konkurenci in strogim predpisom EU znova odprli dva vagona z ukrajinskim žitom in njun tovor razsuli po železniški progi. Na incident se je ostro odzval ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov in poljsko vlado pozval, naj storilce kaznuje.

"Obveščeni smo bili, da se je na pomožnem tiru v vasi Okopy Kolonia v bližini mejnega prehoda Dorohusk ob meji z Ukrajino iz dveh vagonov tovornega vlaka razsula pšenica," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala tiskovna predstavnica poljske policije Ewa Czyz.

Ukrajinski minister Kubrakov je po navedbah AFP dejal, da so "neznane osebe poškodovale tri vagone, ki so prevažali oljno ogrščico prek Poljsko do Hamburga v Nemčiji". Razsutje žita po progi je označil za kriminalno dejanje in poljsko vlado pozval, naj krivce kaznuje.

Gre že za drug tovrsten incident v tem tednu, potem ko so nezadovoljni poljski kmetje tudi v torek na protestu ob mejnem prehodu Medyka-Šehini odprli dva ukrajinska tovorna vagona in razsuli žito po železniških tirih.

Poljski kmetje že več tednov protestirajo in ukrajinskim tovornjakom preprečujejo vstop v njihovo državo zaradi, kot pravijo, nelojalne konkurence cenejšega uvoza iz sosednje države. Protestirajo tudi proti predpisom EU, ki nekaterim ukrajinskim kmetijskim proizvodom omogočajo brezcarinski dostop na trge EU. Kmetje trdijo, da je to povzročilo padec cen njihovih pridelkov in otežilo njihovo prodajo na domačem trgu.

Poljski premier Donald Tusk je ob tem v četrtek napovedal, da bo Poljska mejne prehode z Ukrajino opredelila za ključno infrastrukturo, ob tem pa za naslednjo sredo napovedal pogovore na to temo z ukrajinskimi sosedi. K srečanju med vladama na meji je že pred tem pozval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Jezni kmetje sicer v zadnjem času po vsej Evropi protestirajo zaradi naraščajočih stroškov, visokih cen goriva, birokracije in okoljskih predpisov EU.

13.19 Pirc Musarjeva: Ukrajina bo pomoč potrebovala, tudi ko bo orožje potihnilo

Izid vojne, na katerega Ukrajina ne bo imela enakopravnega vpliva, ne sme biti sprejemljiv za mednarodno skupnost, je danes na prireditvi za diplomatski zbor v Ljubljani pred drugo obletnico vojne v Ukrajini izjavila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob tem je poudarila, da bo Ukrajina pomoč potrebovala, tudi ko bo orožje potihnilo.

"Naš planet je bolj nevaren za bivanje kot kdajkoli prej. Kamorkoli pogledam, nas spremljajo tveganja in grožnje. S podnebnimi spremembami redko dobimo sploh kakšno bitko. Revščina ostaja kuga sodobnega časa. Sodeč po številu vojn in konfliktov, ki jih imamo danes, miru med državami in ljudstvi še dolgo ne bo," je po minuti molka v spomin na žrtve vojne v Ukrajini dejala Pirc Musarjeva. V luči druge obletnice vojne v Ukrajini je opozorila, da je v državi tudi danes kršena njena teritorialna integriteta. "Na njenih ramenih se grobo tepta mednarodno pravo in z njim ustanovna listina Združenih narodov," je nadaljevala.

Poudarila je, da človekove pravice in demokracija pripadajo vsem miroljubnim ljudem, kršilce teh pa je treba kaznovati. "Slovenija se tako zavzema, da vsi, ki so odgovorni za zločine, izvršene na ozemlju Ukrajine, zanje tudi odgovarjajo," je dodala. Po podatkih ukrajinskega ministrstva za zdravje 90 odstotkov ljudi v Ukrajini doživlja anksiozne motnje, dolgotrajen stres in šok. Slovenija bo Ukrajini po besedah predsednice pomagala tudi pri lajšanju teh posledic vojne.

Prav tako je opozorila, da kakršenkoli izid vojne, na katerega Ukrajina kot suverena država ne bo imela enakopravnega in enakovrednega vpliva, ne sme biti sprejemljiv za mednarodno skupnost. "Vsak drugačen scenarij namreč pomeni, da se je v Evropo vrnil duh imperializma," je dodala.

Tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo danes v New Yorku v Varnostnem svetu ZN razpravljala na temo vojne v Ukrajini, je v videoposnetku poudarila, da je nesprejemljivo, da si nekdo v 21. stoletju s silo skuša protipravno prilastiti ozemlje neodvisne in suverene države z mednarodno priznanimi mejami.

Slovenija po njenih besedah ostaja trdna zagovornica mednarodnega prava in podpira prizadevanja za kaznovanje storilcev zločinov, storjenih v Ukrajini. Verjame, da bo k temu prispevala tudi nedavno podpisana ljubljansko-haaška konvencija, ki državam omogoča mednarodno sodelovanje pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov.

"Ukrajini bomo še naprej pomagali, dokler bo to potrebovala. Zagotavljali bomo zatočišča ukrajinskim beguncem ter pomoč na področjih humanitarnega razminiranja, psihosocialne in medicinske rehabilitacije. Ukrajino bomo podpirali na njeni poti v EU ter pri obnovi države," je dodala.

Prepričana je, da si pravičnega miru ne želijo le Ukrajina in njene zaveznice, temveč tudi veliko ljudi v Rusiji. Ob tem je ponovno izrekla solidarnost ob smrti ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega in izrazila spoštovanje do njegovih prizadevanj za uveljavljanje vrednot svobode in demokracije v Rusiji.

Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran je medtem poudaril, da so grozodejstva, ki so jih ruske sile zagrešile v Ukrajini, pretresla ves svet. "Na začasno zasedenih ozemljih ruske sile izvajajo prakse nacizma, množičnih usmrtitev, deportacij, zlorab civilnega prebivalstva in uničevanja ključne infrastrukture," je opozoril.

Prepričan je o zmagi Ukrajine, vseeno pa je vse mednarodne partnerje pozval, naj ne prenehajo podpirati Ukrajine. Pri tem se je zahvalil Sloveniji za vso dozdajšnjo pomoč.

12.50 Rusija pred obletnico začetka invazije na Ukrajino krepi napade na vzhodni fronti

Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo nova vroča točka na fronti, je danes sporočila ukrajinska vojska.

"Na območju Marijinke v regiji Doneck je sovražnik 43-krat poskušal prebiti obrambo naših enot," je v današnjem poročilu navedel generalštab ukrajinskih oboroženih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Mesto Marijinka, ki leži v bližini Donecka – prestolnice istoimenske regije na vzhodu Ukrajine, ki je pod nadzorom Rusije –, so ruske sile sicer zavzele že decembra lani in je popolnoma uničeno. "Ne osredotočamo se samo na Avdijivko, saj imamo še eno žarišče, predvsem v smeri Marijinke," je v četrtek zvečer dejal tiskovni predstavnik operativnega poveljstva ukrajinskih sil na tem območju Dmitro Lihovij.

Ukrajinski generalštab dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi nedavno poleg Avdijivke zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, nekaj več kot sto kilometrov severno od Donecka.

Ukrajinska zračna obramba pa je danes sporočila še, da je uničila 23 od 31 brezpilotnih letanikov šahed iranske izdelave, ki so jih ruske sile ponoči izstrelile na več krajev na jugu Ukrajine – vključno z mesti Dnipro in Odesa, kjer so bili ubiti trije ljudje, še osem pa je bilo ranjenih.

Medtem ko bosta v soboto minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino, se njena vojska po besedah predsednika Volodimirja Zelenskega na fronti sooča z izjemno težkim položajem, saj ji primanjkuje streliva in vojaške pomoči z Zahoda.

12.24 EU v okviru novih sankcij proti Rusiji ukrepa tudi proti podjetjem na Kitajskem in v Srbiji

Države članice EU so dan pred drugo obletnico začetka ruske invazije na Ukrajino potrdile 13. sveženj sankcij proti Rusiji, v okviru katerega omejitve na področju izvoza uvajajo tudi proti štirim podjetjem na Kitajskem in enem v Srbiji. Na seznam sankcioniranih pa je EU zaradi dobave raket Moskvi dodala severnokorejskega obrambnega ministra.

Članice so na seznam podjetij, za katere veljajo izvozne omejitve na področju blaga in tehnologije, ki jih je mogoče uporabiti v vojaške in civilne namene, dodale 27 podjetij. Med temi je 17 ruskih, ki so vključena v razvoj, proizvodnjo in zagotavljanje elektronskih komponent za ruski vojaški in industrijski sektor, so sporočili z Evropske komisije.

Dodali pa so tudi štiri podjetja iz Kitajske ter po eno iz Srbije, Turčije, Indije, Kazahstana, Tajske in Šrilanke. Ta podjetja po navedbah Bruslja s trgovanjem z elektronskimi komponentami za ruski vojaški in industrijski sektor tega posredno podpirajo pri vojaški agresiji na Ukrajino. Kot je razvidno iz uradnega lista EU, so sankcije uvedli proti srbskemu podjetju Conex s sedežem v Beogradu, ki se ukvarja s svetovanjem.

Obenem 13. sveženj sankcij proti Moskvi vključuje dodatne prepovedi izvoza sestavnih delov za drone, med drugim elektronske transformatorje, statične pretvornike in indukcijske tuljave. Novi ukrepi pa prepovedujejo tudi izvoz aluminijastih kondenzatorjev, ki se uporabljajo v vojaške namene. 

EU poleg tega širi seznam posameznikov in podjetij, za katere veljata prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU. Dodali so 106 posameznikov in 88 pravnih oseb, skupaj jih je tako sankcioniranih že več kot dva tisoč. Med temi je deset posameznikov in podjetij, vpletenih v dobave severnokorejskega orožja Rusiji, vključno s severnokorejskim obrambnim ministrom Kang Sun Namom.

Na seznam so dodali tudi več kot 140 posameznikov in pravnih oseb iz ruskega vojaškoindustrijskega kompleksa, ki med drugim proizvajajo rakete, drone, protiletalske raketne sisteme, vojaška vozila. Sankcije pa so uvedli še proti šestim sodnikom in uradnikom na zasedenih ukrajinskih območjih ter 15 posameznikom in dvema pravnima osebama, vpletenim v kršenje pravic ukrajinskih otrok.

"Pred drugo obletnico obsežne invazije, ki jo je na Ukrajino sprožil Vladimir Putin, Evropska unija ohranja pritisk na Rusijo," je ob tem povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Poudaril je, da EU ostaja enotna v svoji odločenosti, da oslabi ruski vojaški stroj ter pomaga Ukrajini v njenem legitimnem boju za obnovitev svoje neodvisnosti, ozemeljske celovitosti in suverenosti.

11.58 Unicef: Otroci v Ukrajini v zakloniščih preživeli skoraj sedem mesecev

V zadnjih dveh letih so bili otroci na območjih v Ukrajini, kjer se odvijajo spopadi, prisiljeni skoraj sedem mesecev preživeti v zakloniščih. Nenehni napadi so imeli od začetka ruske invazije na Ukrajino uničujoč vpliv na duševno zdravje otrok in njihovo sposobnost učenja, opozarjajo pri Skladu ZN za otroke (Unicef).

Unicef v luči druge obletnice ruske invazije na Ukrajino 24. februarja opozarja, da so bili otroci na območjih spopadov v zadnjih dveh letih prisiljeni preživeti od tri tisoč do pet tisoč ur oziroma od štiri do skoraj sedem mesecev v zakloniščih v kleteh in na postajah podzemne železnice. Od začetka vojne so imeli nenehni napadi – z okoli 3.500 opozorili o zračnih napadih v regijah Zaporožje in Harkov ter skoraj 6.200 v regiji Doneck – uničujoč vpliv na duševno zdravje otrok in njihovo sposobnost učenja.

"Vojna v Ukrajini je uničila otroštvo ter porušila duševno zdravje in sposobnost učenja otrok," je povedala izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell. "Otroci že dve leti doživljajo nasilje, izolacijo, ločitev od družin, izgubo bližnjih, razseljevanje ter moteno šolanje in zdravstveno oskrbo," je opozorila.

Psihološke posledice vojne med otroki so jasno vidne. Polovica otrok, starih med 13 in 15 let, ima težave s spanjem, eden od petih otrok pa ima vsiljive misli in prebliske – gre za tipične manifestacije posttravmatske stresne motnje. Tri četrtine otrok in mladih, starih od 14 do 34 let, je nedavno izjavilo, da potrebujejo čustveno ali psihološko podporo, dejansko pomoč pa jih je poiskala manj kot tretjina, v današnjem sporočilu navaja Unicef.

Poleg tega 40 odstotkov otrok v Ukrajini zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov nima dostopa do nadaljnjega izobraževanja. Na območjih bližje spopadom pa kar polovica šoloobveznih otrok nima dostopa do izobraževanja. Najnovejši podatki iz leta 2022 kažejo na veliko učno vrzel. Učenci so v primerjavi z letom 2018 izgubili dve leti pri branju in eno leto pri matematiki, so še zapisali v sporočilu.

10.50 Putin ruske vojake v Ukrajini označil za junake

Ruski predsednik Vladimir Putin je pred drugo obletnico invazije na Ukrajino danes pohvalil ruske vojake, ki se borijo v sosednji državi, in jih označil za junake. Ob današnjem prazniku braniteljev domovine je izpostavil še, da so v zadnjih letih okrepili obrambno proizvodnjo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 

"Ste naši pravi junaki," je Putin dejal ruskim vojakom, ki se borijo v Ukrajini. V videosporočilu, ki ga je ponoči objavil Kremelj, je dodal, da se borijo za resnico in pravičnost, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "V zadnjih letih so vojaški in industrijski kompleksi okrepili tako proizvodnjo orožja kot opreme za vojake," je še dejal Putin.

V Rusiji sicer 23. februarja tradicionalno obeležujejo dan braniteljev domovine. Praznik letos sovpada s simboličnim zavzetjem mesta Avdijivka na vzhodu Ukrajine. "To je posebna stran v zgodovini bojnega delovanja na splošno in obrambe ključnih interesov Rusije," je o zavzetju Avdijivke dejal ruski predsednik.

Putin bo glede na napovedi ob današnjem prazniku kot običajno pozdravil ruske vojake in položil venec ob spomeniku neznanemu vojaku v Moskvi.

V soboto bosta minili dve leti od začetka ruske invazije na Ukrajino. Kijev se v zadnjem času sooča z več izzivi, med drugim s pomanjkanjem orožja in streliva. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nedavno priznal, da so razmere na fronti zelo težke. Kljub izzivom pa so ukrajinski vojaki in družba še vedno odločeni, da bodo nazaj zavzeli svoje ozemlje. "Moramo zmagati," je ta teden dejal Zelenski.

9.29 V novem ruskem napadu z droni na Ukrajino več mrtvih

Rusija je ponoči izvedla nove napade z brezpilotnimi letalniki na ukrajinski mesti Odesa in Dnipro, so danes sporočile lokalne oblasti in dodale, da so bile v napadih ubite tri osebe, še osem pa je bilo ranjenih. Skupno je Moskva izstrelila 31 dronov, ukrajinska zračna obramba pa jih je 23 sestrelila, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Eden od ruskih dronov je v Odesi zadel stavbo podjetja, v kateri je nato izbruhnil požar. Reševalne ekipe so po navedbah lokalnih oblasti izpod ruševin potegnile tri trupla. O napadih z droni so poročali tudi v osrednjem ukrajinskem mestu Dnipro, kjer je bila zadeta večnadstropna stavba. Osem ljudi je bilo ranjenih, oblasti pa svarijo, da bi pod ruševinami lahko bilo ujetih še več ljudi.

Rusija je nove napade izvedla tik pred drugo obletnico invazije na Ukrajino. Kijev je medtem po napadih zahodne zaveznice znova pozval k dodatni dobavi sistemov zračne obrambe.

Fotogalerija
1 / 5
Slovenija naj bi v Ukrajino že poslala novo pošiljko brezpilotnih letalnikov, ki jih je izdelalo podjetje iz Ajdovščine, je neuradno poročal portal 24ur.com. Kot so zapisali, naj bi šlo za več kot deset starih in novih modelov letalnikov s sistemov Belin, ki imajo možnost vertikalnega vzletanja – eVTOL. Letalniki imajo opremo za motenje signala, Ukrajinci pa naj bi bili z njimi zelo zadovoljni. Kot še poroča omenjeni portal, je Slovenska vojska za lastno uporabo ohranila dovolj dronov, načrtovali pa naj bi tudi dodatne nabave.

6.58 Biden se je srečal z vdovo in hčerko Alekseja Navalnega

Ameriški predsednik Joe Biden se je v četrtek med obiskom v San Franciscu srečal z vdovo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega Julijo Navalno in hčerko Dašo ter jima izrekel iskreno sožalje, je sporočila Bela hiša. Navalni je prejšnji petek umrl v zaporu na skrajnem severu Rusije, družina pa trdi, da je bil zastrupljen.

Več o srečanju preberite spodaj:

Joe Biden, žena in hči Alekseja Navalnega
Novice Biden se je srečal z vdovo in s hčerko Alekseja Navalnega

6.40 ZDA vložile obtožnice proti ruskim oligarhom

ZDA so v četrtek tik pred drugo obletnico napada na Ukrajino vložile obtožnice proti več ruskim oligarhom, ki podpirajo režim predsednika Vladimirja Putina, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Washington je obenem napovedal nove sankcije proti Rusiji zaradi vojne in smrti opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.

"Pravosodno ministrstvo je bolj kot kadarkoli prej zavezano k prekinitvi toka nezakonitih sredstev, ki poganjajo vojno Vladimirja Putina, in kaznovanju tistih, ki jo še naprej omogočajo," je dejal pravosodni minister Merrick Garland.

Na zveznem sodišču v New Yorku so predsednika ruske državne banke Andreja Kostina obtožili sodelovanja v shemi za izogibanje sankcijam in pranje denarja v zvezi z dvema jahtama, ki sta skupaj vredni več kot 135 milijonov dolarjev, je sporočilo pravosodno ministrstvo. Proti Kostinu so bile uvedene sankcije že leta 2018, zdaj pa je obtožen tudi sodelovanja v shemi za izogibanje sankcijam v zvezi z luksuzno hišo v Koloradu, ki jo je leta 2010 kupil za 13,5 milijona dolarjev. Zaradi sodelovanja s Kostinom so v ZDA v četrtek aretirali dva Američana, 67-letni Kostin pa je na varnem v Rusiji.

Ministrstvo za pravosodje je objavilo tudi obtožnico zoper 38-letnega proruskega oligarha Sergeja Vitaljeviča Kurčenka, ki živi v Rusiji. Zanj veljajo sankcije že od leta 2015, zdaj pa je obtožen še pranja denarja in uporabe navideznih podjetij za prodajo kovinskih izdelkov v vrednosti več kot 330 milijonov dolarjev v ZDA.

52-letni Vladislav Osipov je obtožen bančnih goljufij v zvezi z upravljanjem jahte ruskega oligarha Viktorja Vekselberga. Osipov živi v Švici in ministrstvo je za njim razpisalo tiralico v vrednosti milijon dolarjev.

Garlandova namestnica Lisa Monaco je dejala, da je operacija, usmerjena proti podpornikom ruske vojne v Ukrajini, omejila, zasegla ali odvzela premoženje v skupni vrednosti skoraj 700 milijonov dolarjev, zaradi kršenja sankcij pa je bilo aretiranih več kot 70 ljudi.

6.20 V ZN razprave pred drugo obletnico ruske invazije

Varnostni svet ZN bo danes pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino znova razpravljal o tej trajajoči vojni. Na to temo bo razpravljala tudi Generalna skupščina ZN. Slovenijo bo v New Yorku zastopala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Varnostni svet ZN zaradi ruskega veta ne more sprejeti sklepov glede Ukrajine, lahko pa ohranja pritisk na Moskvo z javnimi zasedanji.

Vendar pa je vojna v Gazi pošteno premešala diplomatske karte v New Yorku in Rusija si, kot poudarjajo diplomatski viri, z nenehnimi ostrimi kritikami ameriške politike prizadeva ukrajinsko vojno potisniti v ozadje.

Letos je sicer potekalo že najmanj pet zasedanj ali sestankov varnostnega sveta na temo Ukrajine. Tri izmed njih je zahtevala Rusija.

Ob nezmožnosti ukrepanja varnostnega sveta je Generalna skupščina ZN leta 2022 in lani sprejela resoluciji, ki zahtevata umik Rusije iz Ukrajine. Na to temo bodo države razpravljale tudi danes. Kot so pojasnili na slovenskem zunanjem ministrstvu, gre za letno razpravo o stanju na zasedenih ukrajinskih ozemljih.

Ob drugi obletnici ruskega napada bo medtem danes v Mladiki potekala tudi kratka prireditev za diplomatski zbor v Sloveniji, ki ga bosta osebno nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar in ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran, iz ZDA pa se bo prek videopovezave oglasila tudi Fajonova.

Vladimir Putin
Novice Začela se je velika ruska ofenziva. Putin ukazal: Imate tri tedne časa.
Tanja Fajon
Novice Fajonova: To je vprašanje za Putina
Morozov
Novice Samomor ruskega blogerja, ki je razkril za Putina neprijetno resnico
Charlotte von Essen
Novice Preplah na severu Švedske zaradi ruske grožnje
Ne spreglejte