Samomor ruskega blogerja, ki je razkril za Putina neprijetno resnico

17.15 Zelenski predlagal srečanje s poljsko vlado za odpravo blokad na meji

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlagal srečanje med ukrajinsko in poljsko vlado na meji med državama, da bi razrešili spor glede ukrajinskega izvoza žita in blokade mejnih prehodov s strani poljskih kmetov. Ob tem je opozoril, da blokada prehodov koristi le Moskvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Blokada mejnih prehodov na žalost povečuje nevarnost za dobavo orožja našim fantom na fronti," je opozoril Zelenski in dodal, da je ukrajinski vladi naročil, naj se do sobote na obmejnem območju sestane s poljskimi kolegi. Tudi sam se je pripravljen udeležiti srečanja, poljskega premierja Donalda Tuska pa je pozval, naj se mu pridruži.

Poljski kmetje so v torek zaprli skoraj sto cest, ki vodijo do meje z Ukrajino, in več mejnih prehodov. Ob tem so na mejnem prehodu Medika-Šehini protestno odprli dva ukrajinska tovorna vagona in razsuli žito po železniških tirih.

Blokada mejnih prehodov je ponovno povečala napetosti med vzhodnoevropskima sosedama, ogorčenje pa je sprožil transparent enega od poljskih protestnikov, ki je ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval, naj "Ukrajino spravi v red". Varšava je v luči tega opozorila na morebitne ruske poskuse vplivanja na proteste, poljska policija pa je že sprožila preiskavo.

Poti na Poljsko so postale izvozna rešilna bilka za Ukrajino, predvsem za njen kmetijski sektor, potem ko je ruska invazija februarja 2022 otežila izvoz žita čez Črno morje. Toda povečanje uvoza iz Ukrajine je razjezilo poljske kmete in logistična podjetja, ki trdijo, da Ukrajinci predstavljajo nelojalno konkurenco.

16.47 Ruski vojaški bloger storil samomor po tem, ko je razkril obseg izgub v bojih za Avdijivko 

Ruski vojaški bloger Morozov je storil samomor kmalu po tem, ko je razkril obseg izgub moskovskih vojakov v bojih za Avdijivko, je poročalo več ruskih kanalov Telegram. Novico o blogerjevi smrti je objavila tudi ruska državna tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na Aleksandra Kofmana, uradnika Ljudske republike Doneck.

I already made the statement how terrible the Russian offensive on Avdiivka has been. The fact that even Pro-Russian blogger Andrei “Murz”Morozov admitted that at least 16,000 (probably twice that number) Russian soldiers ended up KIA, is already remarkable. The Soviet Union lost… pic.twitter.com/CRz57o24lE

— (((Tendar))) (@Tendar) February 21, 2024

Morozov je vodil svoj kanal o dogodkih na območju "posebnih vojaških operacij". Imel je več kot sto tisoč naročnikov. Danes zjutraj je objavil vrsto objav, v katerih je povedal, da namerava narediti samomor. Svoje privržence je prosil, "naj ne bodo žalostni" zaradi njegove smrti, in prosil, da ga pokopljejo v samooklicani Ljudski republiki Lugansk.

Le nekaj dni prej je vojaški bloger objavil, da je Rusija v bitki za Avdijivko, pomembno mesto v vzhodni Ukrajini, izgubila 16 tisoč vojakov in 300 oklepnih vozil. Spomnimo, Rusi so oktobra lani sprožili veliko ofenzivo na omenjeno mesto.

Morozov je zjutraj zapisal, da je bil prisiljen s svojega kanala izbrisati objavo o ruskih izgubah. Zapisal je, da so ruski propagandisti pod vodstvom Vladimirja Solovjeva, Putinovega zaveznika, pritiskali nanj, naj izbriše objavo.

"Politične prostitutke pod vodstvom Vladimirja Solovjeva so preveč strahopetne, da bi same potegnile sprožilec. To bom storil, ustrelil se bom," je dejal Morozov. Pred tem sta ga propagandista Julija Vitjazeva in Armen Gasparjan Morozova označila za "smet" in ga obtožila spodbujanja "brutalne diskreditacije" ruske vojske.

Avdijivka, ki je imela pred vojno 32 tisoč prebivalcev, je 17. februarja padla v roke ruskih sil. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je bila odločitev sprejeta zaradi reševanja življenj njegovih vojakov.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je včeraj dejal, da je Moskva v bojih za mesto utrpela "minimalne izgube". Napovedal je tudi, da bo operacija Moskve za zavzetje mesta uvrščena v vojaške učbenike.

16.43 London po smrti Navalnega uvedel sankcije proti upravi zapora

Velika Britanija je uvedla sankcije proti upravi ruske kazenske kolonije, kjer je med prestajanjem kazni v petek umrl vodja ruske opozicije Aleksej Navalni. Prepoved potovanja v Veliko Britanijo in zamrznitev premoženja je London uvedel za direktorja zapora, polkovnika Vadima Konstantinoviča Kalinina, in pet njegovih namestnikov, poroča BBC.

Z britanskega zunanjega ministrstva so sporočili, da je Združeno kraljestvo s tem postalo prva država, ki je uvedla sankcije proti odgovornim za smrt Navalnega. Uvedbo sankcij proti Rusiji zaradi smrti Navalnega in vojne v Ukrajini so za petek sicer napovedale tudi ZDA.

Britanski zunanji minister David Cameron je ob objavi sankcij v današnjem sporočilu za javnost izpostavil, da je jasno, da so ruske oblasti videle v Navalnem grožnjo in da so ga večkrat skušale utišati.

"Nihče ne sme dvomiti o zatiralski naravi ruskega sistema," je dejal in dodal, da zato danes uvajajo sankcije proti "najvišjim zaporniškim uradnikom, ki so bili odgovorni za njegovo pridržanje v kazenski koloniji, kjer je preživel zadnje mesece svojega življenja".

Zagotovil je tudi, da bodo odgovarjali vsi, ki so odgovorni za brutalno ravnanje z Navalnim.

Britanski premier Rishi Sunak pa je dejal, da Velika Britanija z zveznicami proučuje "vse možnosti, da bi od Rusije in ruskega predsednika Vladimirja Putina zahtevali odgovornost".

Navalni je v petek umrl med prestajanjem 19-letne kazni v zaporu na skrajnem severu Rusije. Vzrok njegove smrti uradno še ni znan. Številne zahodne države odgovornost pripisujejo Putinu, ki pa njegove smrti še ni komentiral. Iz Kremlja so samo sporočili, da je seznanjen z njo.

Po njegovi smrti je sicer Putin člana uprave kazenske kolonije povišal v generalpolkovnika, ob tem pa zatrdil, da povišanje ni povezano s smrtjo Navalnega.

Družina posmrtnih ostankov Navalnega še ni dobila, ker naj bi izvajali kemično analizo, za kar naj bi potrebovali dva tedna.

Njegova žena Julija Navalna meni, da bodo njegovo truplo zadržali, dokler ne bodo izginili sledovi živčnega strupa novičok, s katerim so ga oblasti v Moskvi že poskušale umoriti leta 2020, a so ga v Nemčiji uspešno ozdravili.

12.47 Nejasna usoda 15 ukrajinskih otrok, ki so nastanjeni v Sloveniji 

20 ukrajinskih sirot, starih od enega do sedmih let, je Slovenija sprejela maja 2022. Skupaj z njimi je k nam prišlo tudi 18 spremljevalcev. Pet otrok se je zaradi posvojite in drugih razlogov že vrnilo v Ukrajino, preostali bivajo v Slavini pri Postojni.

Zdaj si njihova predstojnica, ki je tudi njihova skrbnica, ter Luganske oblasti želijo, da bi se sirote vrnile v Ukrajino, čemur pa nasprotujejo ljudje, vpleteni v projekt, med drugim Cvetka Kernel, ki kot prostovoljka skrbi za njihovo nastanitev pri nas.

Kot je povedala, imajo otroci pri nas ustrezno oskrbo in podporo ter zdravo, varno in prijetno bivanjsko okolje. Vsi lepo govorijo slovensko, hodijo v vrtec, šolo, imajo dostop do specialističnih, razvojnih ambulant. "Če jih bodo vrnili, jih bodo znova zaprli v institucijo, kjer bodo imeli zgolj osnovno medicinsko oskrbo, nihče pa se ne bo ukvarjal z njihovim celovitim razvojem. Tam bodo zaprti v hiši in bodo šli ven samo, ko bodo zamenjali ustanovo ali pa odšli v posvojiteljsko družino," je povedala.

Zato si želi, da otroci v Sloveniji ostanejo, v Ukrajino pa odidejo zgolj, če bi šli neposredno k posvojiteljem, ki bi lahko njihov potenciali razvijali. A za zadnje je po njenih besedah za zdaj bolj malo upanja. "Skoraj zagotovo je, da se bodo morali otroci do poletja vrniti. V regiji Zakarpatje so namreč v sirotišnico preuredili neko prazno hišo, v katero jih nameravajo nastaniti," je povedala.

Z vrnitvijo otrok se ne strinja niti Sandi Curk, ki ga je Evropski parlament zaradi pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem razglasil za državljana Evrope 2023. Nerazumljivo se mu zdi, da se kljub mednarodni konvenciji o zaščiti otrok te iz varne cone vrača v državo, kjer je vojna. Ob tem opozarja, da se za vrnitev ukrajinskih sirot zavzema zgolj njihova predstojnica, "kar je sicer njena legitimna pravica, a legitimno pravico, da ostanejo, imajo tudi otroci", je povedal.

Foto: Guliverimage/Reuters Na uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov pravijo, da so kmalu zatem, ko jih je predstojnica obvestila, da se bodo otroci vrnili v Ukrajino, pripravili medresorski sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Ukrajine. Na njem so predstavili argumente, zakaj bi bilo dobro, da otroci ostanejo v Sloveniji v trenutni obliki namestitve. "Predstavniki Ukrajine naj bi sporočili svoje stališče glede vračanja, a odgovora še nismo prejeli," so navedli za STA.

Na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je tudi vključeno v primer, pa glede možnosti, da bi ukrajinske sirote posvojili slovenski državljani, opozarjajo na poziv predsednika ukrajinske vlade marca 2022, namenjen državam, v katere so bili zaradi vojne evakuirani ukrajinski otroci. Iz njega "med drugim izhaja, da to, da bi tujci v času vojne posvojili ukrajinske državljane, ni dopustno". "Tudi sicer je pravilo pri mednarodnih posvojitvah, da pogoje za posvojitev in s tem odločitev, ali se bo posvojitev sploh izvedla, določi matična država otroka," so navedli.

12.35 Na vidiku nov sveženj sankcij EU zoper Rusijo

Države članice EU so se nekaj dni pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino dogovorile o novih sankcijah proti Rusiji. Podrobnosti še niso znane, so pa na seznam sankcioniranih dodali skoraj 200 posameznikov in pravnih oseb.

"Imamo dogovor o 13. svežnju sankcij," je na družbenem omrežju X zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell.

Dodal je, da na seznam sankcioniranih, za katere velja prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU, dodajajo skoraj 200 posameznikov in pravnih oseb. Tako jih bo vse skupaj sankcioniranih več kot dva tisoč.

"S tem paketom sprejemamo nadaljnje ukrepe proti vpletenim v izogibanje sankcijam ter obrambnemu in vojaškemu sektorju," je pojasnil.

Več podrobnosti bo predvidoma znanih v prihodnjih dneh, ko bodo članice nove sankcije še uradno potrdile po pisnem postopku.

Predlog sankcij, ki ga je pred potrditvijo pridobila francoska tiskovna agencija AFP, je med drugim vključeval omejitev poslovanja s tremi podjetji s celinske Kitajske. Poleg tega bi v skladu s predlogom na seznam sankcioniranih dodali severnokorejskega obrambnega ministra zaradi dobave raket Moskvi.

"S tem paketom sprejemamo nadaljnje ukrepe proti vpletenim v izogibanje sankcijam ter obrambnemu in vojaškemu sektorju," je pojasnil Josep Borrell. Foto: Reuters "Pozdravljam dogovor o 13. svežnju sankcij proti Rusiji. Še naprej moramo slabiti Putinov vojaški stroj," je ob dogovoru na omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dodala je, da EU z novimi sankcijami dodatno omejuje ruski dostop do dronov.

EU bo tako še pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino, ki bo v soboto, uvedla že 13. sveženj sankcij proti Moskvi. Zadnjega, ki je med drugim vključeval prepoved uvoza ruskih diamantov, so članice potrdile sredi decembra lani.

Med ključnimi ukrepi, sprejetimi od začetka ruske agresije, je embargo na uvoz večine ruske nafte v EU, pri čemer je Unija skupaj s partnericami v skupini G7 uvedla tudi cenovno kapico za nafto, ki jo Rusija izvaža v tretje države. Ukrepi iz prejšnjih svežnjev pa vključujejo še prepoved uvoza in izvoza blaga, sektorske gospodarske sankcije in izključitev ruskih bank iz sistema Swift.