"Evropski ljubitelji žab, jetrnih klobas in špagetov radi obiskujejo Kijev"

21.00 Lavrov ekskluzivno za BBC: Nismo napadli Ukrajine

"Nismo napadli Ukrajine," je v intervjuju za BBC novinarju Stevu Rosenbergu zatrdil ruski zunanji minister Sergej Lavrov in dodal:

"Posebno vojaško operacijo smo razglasili, ker nismo imeli nobene druge možnosti, da bi Zahodu pojasnili, da je vpletanje Ukrajine v Nato kaznivo dejanje."

"We are not ashamed of showing who we are" - Russia's foreign minister defiant in an interview with the BBC https://t.co/a0Pzi4Hvi4

— BBC Breaking News (@BBCBreaking) June 16, 2022

Od 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, je Lavrov dal le nekaj intervjujev za zahodne medije. Ponovil je uradno stališče Kremlja, da so v Ukrajini nacisti. Ruski uradniki pogosto trdijo, da njihova vojska "raznaroduje" državo. Lavrov je pred kratkim povzročil razburjenje, ko je poskušal upravičiti nacistično žaljivko o ukrajinskem predsedniku, ki je Jud, s smešno trditvijo, da je imel Adolf Hitler "judovsko kri".

"Rusija ni čista. Rusija je takšna, kot je. In ni nas sram pokazati, kdo smo," je povedal Lavrov.

Voditelj je Lavrova vprašal, kako zdaj gleda na Združeno kraljestvo, ta pa mu je odgovoril, da je "ponovno žrtvovalo interese svojih ljudi zaradi političnih ambicij".

Vprašal ga je tudi o dveh Britancih, ki so ju ruski separatisti v okupirani vzhodni Ukrajini nedavno obsodili na smrt. Ko je novinar opozoril, da je v očeh Zahoda za njihovo usodo odgovorna Rusija, je Lavrov odgovoril: "Oči Zahoda me sploh ne zanimajo. Zanima me le mednarodno pravo. Po mednarodnem pravu plačanci niso priznani kot borci."

20.41 Estonija krepi varovanje na meji z Rusijo

Estonija je danes po podatkih tamkajšnje policije in obmejne straže dokončala trajno utrditev prvega odseka meje z Rusijo. Na videoposnetku, ki ga je objavila obmejna straža, je prikazana dva metra visoka zaščitna ograja, ojačana z bodečo žico. Odsek naj bi bil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa opremljen tudi s sodobnimi nadzornimi sistemi.

Odsek kopenske meje, dolg 23,5 kilometra, leži na jugovzhodu Estonije, ki je članica tako EU kot tudi Nata. Proces utrjevanja meje naj bi bil sicer končan leto dni pred predvidenim rokom.

"Živimo v času, ko je varnost meja pomembnejša kot kadarkoli prej," je po navedbah dpa dejal načelnik obmejne straže Egert Belitsev, pri čemer se je skliceval na rusko vojno v Ukrajini.

Belitsev je opozoril tudi na lanske razmere na zunanji meji EU, ko je na tisoče migrantov poskušalo iz Belorusije nezakonito vstopiti v EU.

Estonija je na svoji kopenski meji z Rusijo, ki je dolga 338 kilometrov, okrepljeno varovanje sicer vzpostavila že pred nekaj leti.

20.18 Sestrelili ruski helikopter

UPDATE: Further footage has been released and has been located to the area of Rivnopil in Donetsk Oblast, not Kherson as originally reported. pic.twitter.com/vtMHJNuFyf

— Conflict News (@Conflicts) June 16, 2022

V okolici Donecka v Rivnopilu je bil sestreljen ruski helikopter. Zgoraj si lahko ogledate posnetek, kako so ga sestrelile ukrajinske sile. Trenutno v tej regiji Ukrajina bije protiofenzivo.

17.51 Grozote iz Mariupola bodo po besedah Bacheletove pustile neizbrisen pečat

Obseg smrti in uničenja v ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupol kaže na resne kršitve mednarodnega prava, je danes dejala visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet. Ob tem je opozorila, da bodo grozote zadnjih mesecev v tem mestu zaznamovale tudi prihodnje generacije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Foto: Reuters

"Med februarjem in koncem aprila je bil Mariupol verjetno najbolj smrtonosen kraj v Ukrajini," je visoka komisarka ZN za človekove pravice navedla v poročilu o razmerah v mestu, ki je zdaj pod nadzorom Rusije.

"Intenzivnost in obseg napadov, uničenja ter smrtnih žrtev in poškodovanih močno kažejo na to, da so se zgodile resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava in hude kršitve mednarodnega prava o človekovih pravicah," je dejala komisarka.

Po podatkih Bacheletove je bilo potrjenih 1.348 smrtnih žrtev med civilisti, med njimi tudi 70 otrok. Ob tem je komisarka opozorila, da je resnično število žrtev verjetno še višje.

Rusija je maja razglasila zmago v večmesečni operaciji za zavzetje Mariupola, potem ko je Ukrajina še zadnjim borcem, ki so vztrajali v jeklarni Azovstal, ukazala, naj položijo orožje.

Po oceni urada ZN za človekove pravice je bilo v mestu poškodovanih ali uničenih do 90 odstotkov stanovanjskih stavb, približno 350 tisoč ljudi pa je bilo prisiljenih zapustiti mesto.

Ruske sile v Mariupolu so bile večkrat tarče obtožb o vojnih zločinih, med drugim zaradi napadov na porodnišnico in gledališče, kjer se je skrivalo več sto civilistov, večinoma žensk in otrok.

Bacheletova je opozorila tudi na to, da bodo grozote, povzročene civilnemu prebivalstvu, pustile neizbrisen pečat na vseh svojcih žrtev kot tudi na prihodnjih generacijah.

"Na starših, ki so morali pokopati svoje otroke, na ljudeh, ki so bili priča samomoru svojih prijateljev, na družinah, ki so bile razdejane, na vseh tistih, ki so morali zapustiti svoj domači kraj ob negotovih napovedih, da ga bodo sploh še kdaj videli," je po navedbah AFP še dejala komisarka.

15.05 Rusija po navedbah Kremlja pripravljena sodelovati pri reševanju krize z izvozom žita

Rusija je pripravljena sodelovati pri reševanju krize z izvozom ukrajinskega žita, je danes po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ob tem je Rusija za posledično grozečo svetovno prehrambno krizo znova obtožila Ukrajino, ki naj bi minirala svoja pristanišča.

"Ne vemo še, ali Ukrajina to želi, ali je na to pripravljena, saj o tem molčijo," je glede ukrajinske pripravljenosti na sodelovanje po poročanju nemške tiskovne agencije dpa kritično pripomnil Peskov.

Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal še, da si za rešitev krize prizadevajo tudi druge države, na primer Turčija, ki je od začetka vojne že večkrat posredovala ali pa se je ponudila za posrednico med sprtima stranema.

Ukrajina sicer vztrajno zahteva, da se ji omogoči izvoz žita po železnici ali prek pristanišč v Črnem morju, ki jih po navedbah Kijeva že dlje časa blokira ruska mornarica. Ukrajina, ki je četrta največja izvoznica žita na svetu, je v večini odvisna od lastnih zalog.

Za grozečo prehrambno krizo v večjem delu sveta Rusijo krivi tudi Zahod. Po drugi strani Rusija obtožuje Ukrajino, da je svoja pristanišča minirala in da min ne želi odstraniti. V Ukrajini se namreč bojijo, da bi ruske enote v tem primeru lahko napadle prek obale, še navaja dpa.

14.57 Slovaška in Litva Ukrajini podarili dodatno vojaško opremo

Slovaška je Ukrajini podarila pet helikopterjev in več tisoč raket tipa grad, je danes sporočil slovaški obrambni minister Jaroslav Nad. Litovska vojska je prav tako potrdila, da je Ukrajina prejela njihovo pošiljko oklepnih transportnih vozil M113 v vrednosti 15,5 milijona evrov.

"Ta sveženj pomoči Ukrajini, tako kot vse prejšnje dobave, bo povrnjen iz Evropskega mirovnega instrumenta, kar je močan izraz solidarnosti Evropske unije z Ukrajino," je v objavi na Facebooku zapisal Nad, ki je pojasnil, da je Slovaška vzhodni sosedi poslala en helikopter Mi-2 in štiri helikopterje Mi-17.

Obrambno ministrstvo v Bratislavi je sporočilo, da ukrajinske sile že uporabljajo podarjene helikopterje, ki so jih na Slovaškem nadomestili s helikopterji ameriške izdelave UH-60 Black Hawk, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, je Litva ukrajinski vojski dobavila oklepnike tipa M113, s čimer je skupna vrednost vojaške pomoči te baltske države Ukrajini narasla na okoli 115 milijonov evrov. Slovaška naj bi od začetka vojne Ukrajini donirala vojaško opremo v vrednosti 154 milijonov evrov.

Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je po sredinem srečanju kontaktne skupine za Ukrajino, v okviru katere poteka usklajevanje obrambne pomoči tej državi, povedala, da bo Nemčija Ukrajini podarila tri večcevne raketomete. Ti bi lahko bili dobavljeni v juliju ali avgustu, potem ko se bodo ukrajinske sile izurile za njihovo uporabo.

Nemčija bo Ukrajini sicer sprva dostavila le tri namesto štirih raketometov, ki lahko zadenejo cilje, oddaljene več kot 80 kilometrov. Toliko lahko Nemčija trenutno zagotovi, ne da bi ogrozila lastno obrambo in obrambo v sklopu zavezništva, je po poročanju dpa pojasnila ministrica.

Iz Kijeva se v zadnjih tednih vrstijo pozivi k pospešeni dobavi težkega orožja, s katerim bi lahko ukrajinska vojska dodatno upočasnila ali ustavila napredovanje ruskih sil na vzhodu Ukrajine.

14.08 Kremelj obisk trojice evropskih voditeljev v Kijevu označil za nepotreben

Kremelj je danes ob obisku voditeljev trojice največjih članic EU, Francije, Nemčije in Italije, v Kijevu Zahod posvaril pred novimi dobavami orožja Ukrajini, češ da so te povsem nepotrebne in bodo še bolj škodovale državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Moskvi se jim obisk evropskih voditeljev zdi nepotreben.

"Upajmo, da se trojica evropskih voditeljev ter predsednik Romunije ne bodo osredotočili le na to, da Ukrajino še bolj napolnijo z orožjem," je v zvezi z današnjim obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona, nemškega kanclerja Olafa Scholza in italijanskega premierja Maria Draghija ter romunskega predsednika Klausa Iohannisa dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Dodal je, da upa, da bodo evropski voditelji spodbudili ukrajinskega predsednika Volodmirja Zelenskega, da na zadeve pogleda bolj realno.

Da je obisk evropskih voditeljev v Kijevu nepotreben, je danes sporočil tudi nekdanji ruski predsednik, zdaj namestnik predsednika sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev.

"Evropski ljubitelji žab, jetrnih klobas in špagetov radi obiskujejo Kijev. Povsem nepotrebno," je Medvedjev tvitnil v angleščini. "Obljubili članstvo v EU ter stare havbice Ukrajini, popili gorilko ter se z vlakom vrnili domov," je dodal, pri čemer je z "gorilko" mislil na ukrajinsko vodko.

12.17 Usoda sirot iz Ukrajine se je močno dotaknila Slovencev

Usoda begunskih sirot iz Ukrajine, ki so nastanjene v Slavini pri Postojni, se je dotaknila prebivalcev Slovenije, zato so jim namenili že marsikatero pomoč. Donacije so različne, prav vseh pa so neizmerno veseli, je za STA povedala direktorica dijaškega doma Postojna, ki vodi projekt sirotišnice, Cvetka Kernel.

"Nekatere od donacij so nepredstavljive, nepričakovane in tudi finančno tako visoke, da nikoli ne bi razmišljal, da bi lahko tako bilo. Taka je bila tudi donacija Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki je prinesla ček za 18 tisoč evrov. Denar so zbirale medicinske sestre in babice po vsej Sloveniji. Težko si predstavljam, koliko energije so porabili za ves ta denar," je povedala Kernelova.

Ljudje zbirajo denar in druge stvari po različnih kanalih. Velikokrat jih presenetijo tudi take donacije, kot so jo dobili v sredo, ko so svoj prispevek prinesli otroci iz Osnovne šole Knežak. Vendar za ukrajinske otroke zbirajo tudi na drugih okoliških osnovnih šolah.

"Nekateri so nam že prinesli svoj prispevek, drugi so ga napovedali. Vendar je nepredstavljivo, kako ti otroci in njihovi starši zbirajo in prinesejo poleg denarja različne stvari, kot so plenice, higienski material, potrebščine za otroke. Potem so tu donacije, ki jih dajejo podjetja. Eno med njimi je doniralo 10 tisoč evrov, s tem denarjem smo kupili profesionalni sušilni stroj," je še povedala.

12.00 Stoltenberg: Zaveznice pripravljene še naprej znatno podpirati Ukrajino

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred vrhom Nata v Madridu dejal, da bo to vrh, ki bo spremenil zavezništvo "v ključnem času za našo varnost". Ob prihodu na zasedanje obrambnih ministrov Nata, ki v Bruslju danes nadaljujejo pogovore, je še povedal, da so zaveznice pripravljene še naprej znatno podpirati Ukrajino proti ruski agresiji.

Zasedanje obrambnih ministrov 30 članic zavezništva se je v sredo začelo z delovno večerjo, na kateri so sodelovale tudi partnerice Nata – Finska, Švedska, Ukrajina in EU. Govorili so o ruski agresiji na Ukrajino.

"Zaveznice v Natu so pripravljene še naprej zagotavljati znatno podporo Ukrajini," je novinarjem danes dejal Stoltenberg. Ukrajina po njegovem "resnično potrebuje našo podporo".

Ob tem je pozdravil napoved ameriškega predsednika Joeja Bidna, da bodo ZDA sprostile novo varnostno pomoč Ukrajini v vrednosti milijarde dolarjev.

Stoltenberg je napovedal, da bodo na vrhu Nata v Madridu zaveznice sprejemale pomembne odločitve. Dogovorile se bodo namreč o obsežnem svežnju pomoči Ukrajini. Dolgoročno naj bi jim pomagali pri prehodu od vojaške opreme sovjetske izdelave na sodobnejšo Natovo opremo.

Poleg tega bodo na madridskem vrhu odločili o tem, kako še okrepiti odvračalno in obrambno držo in kako še posodobiti Nato, in sicer s sprejetjem strateškega koncepta, ki odraža novo varnostno realnost.

10.45 Otroci, rojeni v ukrajinski regiji, avtomatično postanejo državljani Rusije

"Vsi otroci, ki so se rodili po 24. februarju 2022 v ukrajinski regiji Kherson, bodo avtomatično dobili rusko državljanstvo. To pa bomo podelili tudi vsem sirotam, ki so mlajše od 18 let," so po poročanju The Guardiana sporočili iz proruske marionetne vlade, ki uradno obvladuje regijo. Po trditvah proruskih predstavnikov okupirane regije je v zadnjih dneh več tisoč ljudi v regiji zaprosilo za rusko državljanstvo. 

10.32 Macron, Scholz in Draghi v Kijevu z obljubo nadaljnje podpore Ukrajini

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in italijanski premier Mario Draghi so danes prispeli na obisk v Kijev, kjer želijo predati sporočilo o evropski enotnosti in nadaljnji podpori Ukrajini. Scholz je pri tem obljubil, da bodo pomoč državi nudili, dokler bo to potrebno.

Voditelji trojice največjih članic Evropske unije so na prvem obisku v Ukrajini po začetku ruske agresije 24. februarja. Glede na napovedi Macrona naj bi se najprej napotili na območje v predmestju Kijeva, kjer so bili zagrešeni poboji, nato pa se bodo srečali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Predsednik Francije, ki je do 30. junija na čelu Sveta EU, je pojasnil, da so prišli predat "sporočilo evropske enotnosti" in podpore Kijevu "tako v tem trenutku kot v prihodnje", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podobno je nadaljnjo podporo napovedal tudi Scholz. "Želimo izkazati ne le solidarnost, pač pa tudi zagotoviti, da se bo pomoč, ki jo organiziramo – finančna, humanitarna, pa tudi v orožju – nadaljevala," je za časnik Bild dejal nemški kancler.

"In da se bo nadaljevala, dokler bo to potrebno za boj Ukrajine," je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

10.20 Ruski zračni napad na predmestje Ukrajine

Ruski zračni napad je čez noč zadel predmestje severne Ukrajine, pri čemer so bili štirje ubiti in šest ranjenih, so sporočili uradniki. Deželni guverner Dmitro Zhyvytskyi ni navedel cilja napada na predmestja. Povedal je, da je v četrtek ob 5. uri zjutraj okrožje Dobropillia, ki leži ob ruski meji, zadel še en raketni napad, ki mu je sledilo 26 minometnih nabojev z druge strani meje.

Novico je potrdil tudi predsedniški svetovalec Anton Herašenko, ki je na svojem računu na Telegramu zapisal: "Okupatorji so sinoči iz helikopterja streljali na Gluhov v regiji Sumi. Žal so po predhodnih podatkih izgube med lokalnim prebivalstvom."

10.05 Ukrajini se obeta pozitivno mnenje Bruslja glede statusa kandidatke za EU

Evropska komisija bo predvidoma v petek predstavila svoje mnenje o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini, Gruziji in Moldaviji. Pričakovati je, da bo mnenje o podelitvi statusa Ukrajini pozitivno. Dokončno odločitev o tem morajo sprejeti voditelji članic EU, ki se bodo sestali prihodnji teden in so še močno razdeljeni.

Najbolj zadržani sta po poročanju Politica Danska in Portugalska, ki trdita, da bi bila Ukrajina daleč od izpolnjevanja pogojev za status kandidatke, če ne bi bila v vojni.

Druge vlade medtem podpirajo podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini, pri čemer se zavzemajo za določitev pogojev. Med drugim zahtevajo, da se dejanska pogajanja o članstvu ne začnejo pred koncem vojne, Ukrajina pa mora okrepiti vladavino prava in boj proti korupciji.

Na strani, ki močno podpirajo podelitev tega statusa Ukrajini, so vzhodne članice, predvsem Poljska in baltske države. Glede pogojevanja v Varšavi menijo, da je treba počakati na mnenje komisije in da se o potrebnih reformah pogovarja v okviru pristopnih pogajanj.

Potem ko je bila še do nedavnega skeptična do tega, da Ukrajina dobi status kandidatke za članstvo v EU, pa je zdaj med zagovorniki tudi Francija, ki trenutno predseduje Svetu EU.

7.21 Peskov o možnosti jedrske vojne: Moraš biti dovolj moder ...

Rusija in ZDA se morajo pogovoriti o podaljšanju sporazuma START za zmanjšanje jedrskega orožja, je v četrtkovem intervjuju za RIA News povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Vprašanje je pomembno za svetovno varnost in ruska vojaška operacija v Ukrajini ni bila razlog, da bi se mu izognili, je dodal Peskov.

Na vprašanje o možnosti jedrske vojne je Peskov odgovoril: "Mislim, da bi morali biti danes mediji dovolj profesionalni, da ne postavljajo takih vprašanj, in tisti, ki so intervjuvani, bi morali biti dovolj modri, da na takšna vprašanja ne odgovarjajo."

7.17 Trije evropski voditelji na poti v Ukrajino 

Nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanski premier Mario Draghi so danes zjutraj na poti v Ukrajino. Na pot naj bi se odpravili z nočnim vlakom.

#Breaking French President Macron, German Chancellor Scholz and Italian PM Draghi are on their way to #Ukraine pic.twitter.com/BeSPkDSsNn

— Michael A. Horowitz (@michaelh992) June 16, 2022

Voditelji trojice največjih članic Evropske unije so na prvem obisku v Ukrajini po začetku ruske agresije 24. februarja. Glede na napovedi Macrona naj bi se najprej napotili na območje v predmestju Kijeva, kjer so bili zagrešeni poboji, nato pa se bodo srečali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Predsednik Francije, ki je do 30. junija na čelu Sveta EU, je pojasnil, da so prišli predat "sporočilo evropske enotnosti" in podpore Kijevu "tako v tem trenutku kot v prihodnje", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podobno je nadaljnjo podporo napovedal tudi Scholz. "Želimo izkazati ne le solidarnost, pač pa tudi zagotoviti, da se bo pomoč, ki jo organiziramo - finančna, humanitarna, pa tudi v orožju - nadaljevala," je za časnik Bild dejal nemški kancler.

"In da se bo nadaljevala, dokler bo to potrebno za boj Ukrajine," je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Macron, Scholz in Draghi so na obisk v Kijev prispeli z nočnim vlakom z jugovzhoda Poljske. Nemški in italijanski mediji so tudi objavili fotografije trojice na poti v ukrajinsko prestolnico.

Pozneje danes naj bi se jim pridružil tudi romunski predsednik Klaus Iohannis.

6.45 Biden Ukrajini pošilja milijon dolarjev vredno orožje 

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo napovedal, da bo v Ukrajino poslal milijardo dolarjev vredno orožje, kar po navedbah virov vključuje protiladijske raketne sisteme, topovske granate in naboje havbic.

6.22 "Vsi bodo raziskani in kaznovani!"

"Vsi ruski vojni zločini bodo raziskani in kaznovani," je v sredo dejala ukrajinska glavna tožilka Irina Venediktova.

Na Twitterju je objavila fotografijo nje in tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča.

Prosecutors are working even under fire gathering evidence for 🇺🇦 and Int.Courts. For the first time in history, the @IntlCrimCourt @KarimKhanQC is a part of the Joint Investigation Team on the @Eurojust platform. All #RussianWarCrimes will be investigated and punished. pic.twitter.com/CwSEE76YAx

— Iryna Venediktova (@VenediktovaIV) June 15, 2022

6.16 Gazprom je Nemčiji v dveh dneh zmanjšal dobavo plina za 60 odstotkov

Rusko plinsko podjetje Gazprom je v četrtek zgodaj zjutraj začelo zmanjševati količino plina, ki ga dobavlja Nemčiji po plinovodu Severni tok 1, na dnevno največ 67 milijonov kubičnih metrov.

Dobavo plina so zmanjšali po tem, ko je družba napovedala, da bo zmanjšala največjo količino dobavljenega plina s 167 milijonov kubičnih metrov na dan na 100 milijonov kubičnih metrov.

Z zadnjim znižanjem je podjetje v dveh dneh količino plina v Nemčiji zmanjšalo za približno 60 odstotkov. 

6.13 Oster boj za regijo Lugansk se nadaljuje

"Oster boj za regijo Lugansk se nadaljuje," je dejal Valerij Zalužni, vrhovni poveljnik oboroženih sil. Rusija je svoje glavne udarne sile skoncentrirala na severu regije Lugansk. Istočasno poskuša napadati v devetih smereh, je pojasnil vodja ukrajinske vojske.

"Rusi so uporabili letala, raketne granate in topništvo," je dodal.

Novice Kako se bo Šarec zagovarjal pred kolegi v Natu?

Novice Vse več Evropejcev bi ukrajinsko zemljo dalo za poceni bencin

Novice Vsak državljan Avstrije bo dobil tisoč evrov pomoči zaradi inflacije

Novice Američani: Putin še vedno upa, da mu bo to uspelo