Četrtek, 11. 9. 2025, 20.41
2 dneva, 3 ure
Bi si podaljšali noge? Nikar, nevarno je!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,16
Okrevanje je lahko mučno, počasno in boleče. Pacienti preživijo tedne imobilizirani, nato pa imajo še več mesecev vsakodnevne fizioterapije za raztezanje mišic in ponovno učenje hoje. Pogosti so tudi zapleti: študija v reviji Journal of Orthopaedic Surgery and Research je pokazala, da je od 30 do 45 odstotkov od 760 v raziskavo vključenih pacientov imelo težave, kot so okužbe, težave s celjenjem kosti, okorelost sklepov ali poškodbe živcev.
Kozmetični popravki, kot so različna polnila, presajanje las, odstranjevanje maščobnega tkiva in podobno, so postali nekaj vsakdanjega. Po novem pa se vse več odraslih v Evropi in drugod, zlasti moških, prostovoljno odloči za operacijo, da bi pridobili nekaj centimetrov v višino. Vendar pa britansko ministrstvo za zdravje opozarja, da je postopek tvegan in da lahko v nekaterih primerih povzroči trajno invalidnost, poroča Euronews.
Nekoč je bilo kirurško lomljenje kosti, da bi nekomu podaljšali nogo, brutalna rešitev za otroke, ki so se rodili s hudim neskladjem v dolžini okončin, ali pa za paciente, ki okrevajo po hudih poškodbah. Tehniko je v petdesetih letih prejšnjega stoletja prvič razvil sovjetski kirurg Gavril Abramovič Ilizarov, prvotno za pomoč pacientom s hudimi deformacijami ali težavami z rastjo. Danes pa se trži kot luksuzni kozmetični postopek za tiste, ki so pripravljeni prenašati mučne bolečine in plačati vrtoglave vsote.
Kako poteka operacija?
Postopek se začne z osteotomijo – kirurg prežaga kost noge in jo razdeli na dva dela. Okončino vpnejo v napravo za podaljševanje, zunanji kovinski okvir, pritrjen skozi kožo in v kost, dele okvirja pa razmikajo počasi in postopoma, po milimetrih.
Bolniki morajo vijake vrteti večkrat na dan, s čimer ločujejo oba dela kosti. Telo si več mesecev prizadeva zaceliti poškodovano kost in z novo kostno maso premosti vrzel.
V primeru uspešnega izida pacienti lahko pričakujejo od pet do osem dodatnih centimetrov višine, trdi eno od ameriških podjetij, ki se ukvarjajo s podaljševanjem okončin.
Nevarnosti operacije
Okrevanje je lahko mučno, počasno in boleče. Pacienti preživijo tedne imobilizirani, nato pa imajo še več mesecev vsakodnevne fizioterapije za raztezanje mišic in ponovno učenje hoje.
Pogosti so tudi zapleti: študija v reviji Journal of Orthopaedic Surgery and Research je pokazala, da je od 30 do 45 odstotkov od 760 v raziskavo vključenih pacientov imelo težave, kot so okužbe, težave s celjenjem kosti, okorelost sklepov ali poškodbe živcev.
Britanski zdravniki zato ljudi pozivajo k temeljitemu premisleku glede takšnega travmatičnega zdravljenja. Podaljševanje nog ni hitra rešitev, saj gre za resen in invaziven postopek, ki je lahko koristen za paciente v primeru resnične klinične potrebe. Vendar je tvegano in zahteva temeljite pogovore med pacientom in kirurgom ter preverjene izvajalce, je za Telegraph povedal britanski ortopedski kirurg Tim Briggs. Poleg naštetega je opozoril tudi na možnost krvnih strdkov in celo trajne invalidnosti.
"Vsakdo, ki razmišlja o tem posegu iz kozmetičnih razlogov v tujini, bi moral zelo dobro premisliti o dolgem okrevanju in tveganjih. Jaz bi ga odsvetoval, razen če je oseba dobro obveščena o ustanovi, kjer poteka zdravljenje," opozarja Briggs.
Povpraševanje narašča
Čeprav se postopek mnogim morda sliši kot neznosno srednjeveško mučenje, povpraševanje po njem narašča. Po navajanju portala Euronews analitiki ocenjujejo, da bi se lahko svetovna industrija podaljševanja okončin do konca desetletja skoraj podvojila, s približno štirih milijard dolarjev (3,3 milijarde evrov) leta 2021 na okoli 8,6 milijarde dolarjev do leta 2030.
Stroški operacije se zelo razlikujejo. V Združenem kraljestvu lahko zasebno zdravljenje stane več kot 50 tisoč funtov (57 tisoč evrov), nekateri kirurgi pa zaračunajo tudi do 240 tisoč funtov (277 tisoč evrov).
Turčija, ki hitro postaja središče medicinskega turizma, naj bi postopek ponujala za 28 tisoč evrov.
