Petek, 20. 7. 2018, 14.27
5 let, 9 mesecev
Avstrijski deželni minister bi popisal Jude v državi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,20
2
V Avstriji te dni buri duhove predlog, po katerem bi morali Judje imeti posebno dovoljenje, da bi lahko kupovali košer meso. Ne le to, Judi bi morali biti poimensko registrirani. Dežela Spodnja Avstrija želi omejiti tudi obredni zakol živine oziroma šekito.
Po predlogu, ki ga je dal deželni minister vlade Spodnje Avstrije, bi košer meso lahko kupovali le Judje, ki bi dokazali, da redno uživajo meso, pridobljeno s šekito. Saj naj ta ne bi bila popolnoma v skladu z zakonom o zaščiti živali.
Tako vsaj piše v dopisu, ki ga je deželna vlada Spodnje Avstrije ta mesec poslala Izraelski kulturni skupnosti (IKG), poroča nemški časnik Spiegel.
Razlog naj bi bil varstvo živali
V dopisu je napisano, da je svoboda veroizpovedi samoumevna, česar nikakor ne gre izpodbijati, zato tudi je obredni zakol živine zaščiten z zakonom o verski svobodi. Vendar so verski predpisi in navade izvzeti iz zakona o zaščiti živali in jih je treba obravnavati posamezno.
Dopis prihaja od deželnega ministra, odgovornega za zaščito živali Gottfrieda Waldhäusla, člana desničarske populistične stranke FPÖ. Freiheitliche Partei Österreichs ali Avstrijsko svobodnjaško stranko so leta 1951 ustanovili nekdanji nacisti.
Waldhäusl je v sredo pojasnil, da dopis temelji na odločbi iz leta 2017, za katero je bil odgovoren nekdanji deželni minister Maurice Androsch iz socialdemokratske stranke Avstrije (SPÖ), a je ta že zavrnil njegove izjave. Androsch je lani predpisal registracijo oseb, ki izvajajo obredni zakol oziroma šekito, ne pa oseb, ki košer meso kupujejo.
"Gre za negativni arijski člen"
Po poročanju Spiegla bi se po teh novih smernicah morali Judje, ki bi želeli kupovati košer meso, poimensko registrirati. Šekito pa bi izjemoma odobrili le, če bi prosilec predložil "osebno obrazložitev" in bi bilo njegovo stalno prebivališče v Spodnji Avstriji. Prav tako bi prosilci morali dokazati, da so del verske skupnosti, ki zahteva uživanje košer mesa.
Poleg tega, bi meso lahko kupovali le v predpisanih oziroma "smiselnih" količinah, piše v dopisu. Ta bi bila od 300 do 400 gramov na teden, kolikor zaužitega mesa priporočajo na Dunaju, ali pa 1,25 kilograma na teden, saj ta količina v Avstriji ustreza povprečni porabi mesa na osebo.
Predsednik IKG Oskar Deutsch je za avstrijski radio ORF dejal, da ga ta predlog deželne vlade spominja na obdobje, za katerega upa, da se ne bo nikoli več ponovilo. Za Wiener Zeitung pa je povedal, da gre za "negativni arijski člen". Izrazil je tudi upanje, da registracije Judov, ki si želijo kupovati košer meso, ne bi bilo.
Predlog kritizirajo tudi muslimani
Predstavnica Islamske verske skupnosti v Avstriji je dejala, da je ta predlog v nasprotju z "jasno pravno situacijo" saj so verski obredni zakoli za Jude in muslimane v skladu z zveznim zakonom o zaščiti živali. Islamski zakon leta 2015 je muslimanom zagotovil, da lahko te po zakonu izvajajo.
Tako košer kot halal velevata poseben zakol živine.
Muslimani jedo po smernicah, ki jim jih nareka halal, izraz, ki v arabščini pomeni dovoljeno oziroma zakonito. Tudi meso morajo podobno kot Judje pridobivati na način, ki ustreza tem zahtevam. Živalim (razen prašičev, ki so prepovedani) je treba prerezati vrat in jim izpustiti kri, ko so še žive. V trenutku usmrtitve pa mora biti ta obrnjena proti Meki. Zaklati jo sme le verujoči musliman.
V primerjavi z Judi pa muslimanski obredni zakol ne zahteva, da je žival pri zavesti, kot to veleva šekita. To lahko omamijo, le umreti ne sme na ta način. Ker je treba v Avstriji tako kot v Sloveniji,po zakonodaji žival pred zakolom omamiti, ta novi predlog tako vpliva le na Jude, ne tudi na muslimane.
Klaus Schneeberger iz vladajoče Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) v Spodnji Avstriji je za ORF izjavil: "Seveda se nikomur ne bo treba registrirati, da bi lahko kupil košer meso. To se ne bo zgodilo."
Pred tem je v sredo vodja SPÖ Christian Kern kritiziral predlog ter pozval kanclerja Sebastiana Kurza iz ÖVP, naj končno nekaj ukrene s svojimi koalicijskimi partnerji, ki napadajo temelje republike.
Na kritike se je odzvala tudi ministrska predsednica Spodnje Avstrije Johhanna Mikl-Leitner, prav tako iz vladujoče ÖVP, in za avstrijsko tiskovno agencijo APA zagotovila, da se kupcem ne bo treba registrirati.
Jude so registrirali v nacistični Nemčiji
Vsi Judje v nacistični Nemčiji so bili prisiljeni s seboj nositi osebne izkaznice, na katerih je pisalo, da so judovskega rodu. Prav tako je leta 1938 vsak Jud na svoj potni list dobil črko J za identifikacijo.
Propagandni minister Josef Goebbels je bil med prvimi, ki je predlagal, da bi morali Judje nositi nekaj, kar jih bo ločevalo od drugih. Na rokavu oblačil so tako morali nositi rumeno Davidovo zvezdo z besedo "Jude" v sredini.
Z Nurembergovimi zakoni so nacisti nemškim Judom odvzeli tudi državljanstvo ter jim prepovedali poročanje in spolne odnose z Nemci ali ljudmi nemškega rodu. Odvzeli so jim tudi večino političnih pravic.
Prav tako so z njimi legalizirali antisemitizem, kar je privedlo do takojšnje segregacije. Judom so prepovedali dostop do javnih šol, univerz in bolnišnic, prepovedali so jim obiske kina, gledališča in športnih objektov, vojake in oficirje so odpustili iz vojske … V večini mest je bil Judom prepovedan vstop v vse "arijske" prostore.
Zakon o registraciji judovskega premoženja je začel veljati le nekaj tednov po Anschlussu oziroma priključitvi Avstrije k Nacistični Nemčiji leta 1938. Judje so morali registrirati vse svoje imetje, s čimer so jih nacisti želeli obubožati in odstraniti iz nemške ekonomije. Prav tako so prepovedali judovskim zdravnikom, da zdravijo ljudi, ki niso Judje, in odvzela licence judovskim odvetnikom.
Madžarska: Nalepke na vratih nevladnih organizacij
Na čase, za katere upamo, da se ne bodo ponovili, ne spominja le ta predlog o registraciji Judov, temveč tudi to, kar se dogaja na Madžarskem. Madžarski parlament je namreč pred dobrim mesecem sprejel zakon, s katerim želi vlada Viktorja Orbana omejiti delo nevladnih organizacij na področju migracij.
Ta zakon za skupine in posameznike, ki pomagajo nezakonitim migrantom, predvideva tudi do leto dni zapora. Kaznovali bodo tudi tiste, ki tiskajo in razpečujejo letake, ki prosilce za azil oskrbujejo s potrebnimi informacijami. Zakon so uvedli v sklopu posebnega davčnega zakona, znašal pa bo 25 odstotkov iz tujine prejete pomoči, ki jo prejmejo nevladne organizacije.
Nevladne organizacije pri naših vzhodnih sosedih se medtem spopadajo tudi s pritiski političnih aktivistov, ki nasprotujejo migrantom Ti so namreč pretekli mesec s spornimi in sovražnimi napisi prelepili pročelja njihovih prostorov.
"Terorizem in migracije ne smejo biti povezane," se glasi geslo, ki so ga nasprotniki migrantov nalepili na poslopje AI v Budimpešti.
Nalepke z napisom Organizacija, ki podpira migracije, so politiki in aktivisti zavezništva vladajočega Fidesza in Krščanske demokratske ljudske stranke (KDNP) nalepili na vse neprofitne organizacije, ki ponujajo podporo migrantom, ki jim je vlada zakonsko dovolila živeti na Madžarskem.
Ena izmed hiš, ki so jo polepili je dom nevladne organizacije Menedek. Hiša na pročelju nosi Davidovo zvezdo, s katero je stavbo med drugo svetovno vojno označila nacistična oblast.
2