Četrtek, 19. 7. 2018, 14.23
5 let, 9 mesecev
AIS: Slovenija krši pravico do azila in izvaja prisilna vračanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,03
36
Slovenska policija je ignorirala in omejevala številne iskalce azila in izvajala prisilna vračanja, je ugotovila delegacija Amnesty International Slovenije (AIS), ki je bila med 26. in 28. junijem v Veliki Kladuši in Bihaću v Bosni in Hercegovini. Kljub prošnji za azil v Sloveniji so jih vrnili na Hrvaško in nato v Bosno in Hercegovino. Nekaterim so izrecno povedali, da "v Sloveniji azila ni". Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic očitke zavrača.
Štiričlanska delegacija Amnesty International Slovenije je opravila intervjuje s skoraj 70 ljudmi, je povedala direktorica za kampanje in komunikacije pri AIS Metka Naglič. Od tega jih je 58 prišlo do Slovenije, 51 jih je tudi želelo zaprositi za azil, a so vse vrnili na Hrvaško.
Njihova pričanja so potrdila, da so slovenske oblasti v juniju 2018 omejevale dostop do azila in izvajale prisilna vračanja iskalcev azila oziroma migrantov. To so storile brez ustrezne presoje, ali jim bodo v drugih državah kršene človekove pravice, in brez možnosti, da se na vračanje pritožijo, s čimer so kršili njihove človeške pravice.
Tudi uradni statistični podatki policije v juniju kažejo na spremembo – v juniju se je sicer zmanjšalo število ljudi, ki so prečkali mejo na nedovoljen način, a so se vračanja na Hrvaško izrazito povečala.
V maju je od 1.251 ljudi, ki so nedovoljeno prečkali mejo, za azil zaprosilo 760 ljudi, junija pa jih je od 899 ljudi za azil zaprosilo le 259. Hkrati je v preteklih mesecih upadlo število ljudi, za katere je policija zabeležila, da so izrazili namero zaprositi za azil.
"V Sloveniji azila ni"
Veliko intervjuvancev je Amnesty International povedalo, da so slovenskim policistom in prevajalcem rekli, da si želijo azil, a so policisti njihove izražene namere ignorirali. Nekaterim so rekli, da jih bodo odpeljali v azilni center, a so jih namesto tega odpeljali na mejo in predali hrvaški policiji. Nekaterim pa celo, da azila v Sloveniji ni.
Po besedah Jerneje Turin, vodje kampanj pri AIS, so jim izdali tudi plačilni nalog zaradi nedovoljenega prečkanja meje. Izpostavili so tudi številne probleme s prevajanjem. Številni niso vedeli, kaj podpisujejo, saj so bili dokumenti v slovenščini, v nekaterih primerih pa prevajalca sploh ni bilo, čeprav bi po pravilih moral biti prisoten.
"Hrvaška policija pretepa ljudi, jim vzame telefone in denar"
Iskalci azila, ki jih je Amnesty International intervjuvala v Veliki Kladuši in Bihaću, so pričali tudi o nasilju in zlorabah hrvaške policije. O tem so govorili tudi sogovorniki iz lokalne skupnosti ter celo lokalni policisti.
Jerneja Turin pravi, da so jih hrvaški policisti brez postopka deportirali v BiH, nekaterim so vzeli denar in jim uničili mobilne telefone, da bi jim otežili ponovno prečkanje meje, pri čemer si jih je veliko pomagalo s spletnimi zemljevidi.
Po pričanjih so bili hrvaški policisti tudi nasilni. "Ko so nam rekli, naj se slečemo; enemu izmed nas so rekli, da mora odstraniti vsa oblačila (da bi bil gol). Ni lepo, to je bilo na ulici. Ko sem mu rekel, da me lahko pregleda, da pa ne bom slekel oblačil, me je policist udaril. Slovenska policija je to videla," je Amnesty povedal iskalec azila iz Maroka. Pretepli so ga tudi blizu meje z BiH.
"Hrvaški policisti blizu meje, blizu Bihaća, so kot pošasti. Hodili smo dva kilometra in ves čas so nas tepli."
Že prejšnji teden smo na hrvaško policijo poslali vprašanja o domnevnem nasilju njihovih policistov. Ko odgovore prejmemo, jih objavimo.
Takšnih in podobnih pričanj je več. O nasilju slovenskih policistov so v Amnesty International naleteli na tri pričanja, ki jih morajo še preveriti, a po besedah Turinove niso prišli do podatkov o sistematičnem nasilju.
Odvisni so od lokalnih prebivalcev in nekaj prostovoljcev
V Bihaću in Veliki Kladuši živijo migranti v nehumanih in neprimernih razmerah, v šotorih, na prostem ali v ruševinah nekdanjega bihaškega dijaškega doma, pravijo v Amnesty International. Po svojih močeh jim pomagajo lokalni prebivalci, ki donirajo tudi hrano za restavracijo, katere lastnik že nekaj časa skrbi, da imajo migranti vsaj en topel obrok na dan. V petih mesecih so razdelili 45.141 obrokov.
Pomagajo tudi maloštevilni prostovoljci iz tujine, a brez podpore države in mednarodne skupnosti ni obetov, da bi se situacija zanje izboljšala.
"Ljudje so na poti v iskanju varnosti in dostojnega življenja. Tega si želimo vsi, ne glede na to, kje živimo. Alarmantno je, da gospodarsko bolj razvite države več naporov in sredstev posvečajo temu, da bi jih odvrnile, kot da bi jim pomagale," pravi Metka Naglič.
Slovenska policija očitke zanika
Policija očitke o prisilnem vračanju zanika ter pravi, da pri svojem delu v celoti upošteva pravice tujcev in pravico do mednarodne zaščite. Sklicevali so se tudi na to, da njihove postopke spremljajo nevladne organizacije, a so tako pri Amnesty International kot pri Pravno-informacijskem centru zagotovoili, da to ne drži.
Pravno-informacijski center (Pic) je namreč v istem času kot Amnesty International obiskal BiH. Po besedah predsednice Pic Katarine Bervar Sternad so, čeprav je bilo njihovo poročilo drugače zasnovano, prišli do enakih ključnih ugotovitev. Dobili so tudi pooblastila nekaterih migrantov za sprožitev pravnih sporov, a morajo še preučiti, kaj bodo z njimi storili.
Zahtevajo neodvisno preiskavo
Pri Amnesty International pozivajo slovenske oblasti, naj zagotovijo, da se v vseh postopkih s tujci in iskalci azila spoštuje mednarodno pravo človekovih pravic in pravo varstva beguncev. Prav tako naj jim zagotovijo, da lahko zaprosijo za azil ter da imajo vsi iskalci azila dostop do učinkovitega in pravičnega azilnega postopka.
Zahtevajo tudi, da nemudoma izvedejo učinkovito in neodvisno preiskavo navedb glede onemogočanja dostopa do azilnega postopka ter prisilnih vračanj in prenehajo izvajati "neformalne postopke" po sporazumu med slovensko in hrvaško vlado.
"Sloveniji ni treba slediti slabim praksam in politikam. Lahko ubere drugo pot in se izkaže ter primerno poskrbi za ljudi, ki se zatečejo na njeno ozemlje. Na evropskem in mednarodnem parketu pa prispeva k temu, da se v središče obravnave migrantskih tokov postavi človek. Vest človeštva potrebuje take države in številni prebivalci Slovenije bi bili na takšno ravnanje upravičeno ponosni," še sporočajo na Amnesty International.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je zavrnil očitke o prisilnem vračanju tujcev. "Nikakor ne drži, da v Sloveniji ni mogoče zaprositi za mednarodno zaščito," je zatrdil. Trenutne ugotovitve pa po njegovih besedah kažejo, da nekatere osebe, ki naj bi jim v Sloveniji omejevali dostop do azila, v Sloveniji sploh niso bile.
Da trditev, da v Sloveniji ni mogoče zaprositi za mednarodno zaščito, ne drži, po njegovih besedah dokazujejo podatki, da je v prvi polovici julija pri nas za mednarodno zaščito zaprosilo 159 ljudi. Kot je pojasnil, so vsi tujci, ki izrazijo namero, da bodo vložili prošnjo za azil, nastanjeni v azilni dom.
"Resnica pa je, da veliko teh oseb v izjemno kratkem času zapusti azilni dom, pogosto niti ne oddajo prošnje in gredo v nekatere druge države," je zatrdil Šefic. Kot je dodal, so v tem primeru tujci brez urejenega statusa in jih policija, ko jih prestreže, na podlagi veljavnih sporazumov vrne v državo, iz katere so prišli. Teh primerov je v Sloveniji veliko, kar po besedah državnega sekretarja nakazuje tudi na zlorabo instituta mednarodne zaščite. STA
36