Iran posvaril države pred sodelovanjem v ameriških napadih #vŽivo

19.38 Trump: Rusija in Kitajska naj ne oborožujeta Irana

Ameriški predsednik Donald Trump je danes sporočil voditeljema Kitajske in Rusije, Xi Jinpingu in Vladimirju Putinu, naj njuni državi ne prodajata ali zagotavljata orožja Iranu. Ob tem je zapisal, da verjame, da tega ne počneta, je še zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

"Predsednik Xi mi je ob najinem nedavnem srečanju v Pekingu povedal, da pod nobenim pogojem ne bo podaril ali prodal orožja Iranu. Ta izjava vključuje tudi kitajska podjetja. Glede na najine odnose mu verjamem na besedo, poleg tega pa mu delam tudi zelo velike usluge," je zapisal Trump.

Voditelja Kitajske in ZDA sta se srečala sredi maja v Pekingu in se takrat med drugim strinjala, da mora Hormuška ožina ostati odprta. Peking redno poziva k pogajanjem za končanje vojne na Bližnjem vzhodu in čimprejšnje odprtje strateško pomembne ožine, prek katere tudi Kitajska prejema iransko nafto.

Trump je podoben poziv v svoji današnji objavi na Truth Social namenil tudi ruskemu predsedniku Putinu.

Zapisal je, da mu je Putin prav tako zagotovil, da ne bo prodajal orožja Iranu. "Predsednik Putin (...) razume, da orožja ne prodajam Ukrajini, ampak državam članicam Nata. Te plačajo polno ceno, kako pa se to orožje nato razporedi, pa nimam pojma," je dodal Trump.

"Zato po mojem mnenju dve pomembni državi, o katerih se v zvezi z Iranom pogosto govori, v tem ne sodelujeta. Če bi sodelovali, bi bilo to zanje zelo slabo – vsekakor to ne bi bilo v njihovem najboljšem interesu," je še sporočil predsednik ZDA.

Njegov zapis sledi poročanju več medijev, da Washington preiskuje, ali Rusija in Kitajska Iranu posredujeta podatke o ameriških ciljih na Bližnjem vzhodu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

9.50 Iran posvaril države pred sodelovanjem v ameriških napadih

"Vsako sodelovanje, pomoč ali podpora pri izvajanju agresije proti Iranu bo za zadevne strani pomenilo mednarodno odgovornost," je Aragči dejal na srečanju v Kirgizistanu. Foto: Reuters Iranski zunanji minister Abas Aragči je države po svetu posvaril pred sodelovanjem v ameriških napadih na Iran. Pred tem je Teheran sodelovanja v agresiji obtožil Združeno kraljestvo, ki se je odzvalo z besedami, da je pripravljeno braniti svoje državljane in interese, čeprav njihov pristop do konflikta ostaja nespremenjen.

"Vsako sodelovanje, pomoč ali podpora pri izvajanju agresije proti Iranu bo za zadevne strani pomenilo mednarodno odgovornost," je Aragči dejal na srečanju v Kirgizistanu. Poudaril je, da si Iran "pridržuje pravico, da v okviru samoobrambe sprejme vse potrebne ukrepe", navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Da bodo tiste, ki bodo sodelovali v agresiji, obravnavani kot legitimne tarče, je Aragči zatrdil že v sredini objavi na omrežju X, potem ko je ameriški predsednik Trump islamski republiki zagrozil z napadi na mostove, elektrarne in drugo infrastrukturo, če bo ta še naprej napadala plovila na območju Hormuške ožine. V četrtek je zunanje ministrstvo v Teheranu sodelovanja v "zločinu agresije in vojnih zločinih" obtožilo Združeno kraljestvo, ker je ZDA dovolilo uporabo svojih oporišč v regiji za napade na Iran, in mu zagrozilo s posledicami.

V Londonu so v odzivu na obtožbo sporočili, da so njihove oborožene sile pripravljene zaščititi državo pred kakršnimikoli napadi. "Združeno kraljestvo je 24 ur na dan, sedem dni na teden pripravljeno na samoobrambo," je zatrdil tiskovni predstavnik ministrstva za obrambo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po njegovih besedah sicer pristop Londona, kjer je Keira Starmerja na premierskem stolčku nedavno zamenjal Andy Burnham, do konflikta ostaja nespremenjen. "Zavezani smo k branjenju naših državljanov, naših interesov in naših zaveznikov, pri čemer delujemo v skladu z mednarodnim pravom in se ne vpletamo v širši konflikt," je še dejal tiskovni predstavnik ministrstva.

Nemško ministrstvo za obrambo je medtem v četrtek sporočilo, da bodo v prihodnjih dneh dve vojaški plovili nemške mornarice iz Džibutija premestili v vzhodno Sredozemlje. Gre za ladjo za odstranjevanje min Fulda in oskrbovalno ladjo Mosel, ki ju je Berlin na območje napotil v pričakovanju mednarodne operacije za zagotovitev varnosti plovbe v Hormuški ožini, ki je od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran praktično zaprta. Pogoji za izvedbo operacije še niso izpolnjeni, navaja dpa.

8.18 Američani znova udarili po Iranu

Ameriške sile so 13. noč zapored izvedle napade na Iran. Kot je sporočilo Centralno poveljstvo vojske (Centcom), so bili tarča vojaški cilji, med njimi poveljniški centri, skladišča dronov in iranske pomorske zmogljivosti. Iranski mediji so med drugim poročali o napadih v jugozahodni provinci Kuzestan, kjer naj bi umrli štirje ljudje.

"CENTCOM je napadel poveljniške centre iranske vojske, skladišča brezpilotnih letalnikov, komunikacijska omrežja, obalne nadzorne postaje in pomorske zmogljivosti, da bi še dodatno zmanjšal grožnjo, ki jo Iran predstavlja za civilne pomorščake in trgovska plovila, ki prečkajo Hormuško ožino," je sporočilo centralno poveljstvo in zatrdilo, da ožina ostaja odprta kljub "nedavnim napadom" iranske revolucionarne garde.

U.S. forces started another night of strikes against Iranian military targets at 6:45 p.m. ET today. This is the 13th consecutive night of strikes aimed to hold Iran accountable and diminish threats from the Islamic Revolutionary Guard Corps to commercial shipping.

— U.S. Central Command (@CENTCOM) July 23, 2026

Po poročanju iranskih medijev so bila med tarčami ameriških napadov območja v bližini mest Ahvaz, Andimešk in Omidije v jugozahodni z nafto bogati industrijski provinci Kuzestan. Tamkajšnje oblasti so sporočile, da so v raketnem napadu pri Ahvazu umrli najmanj štirje ljudje, pet drugih je bilo ranjenih.

Eksplozije naj bi odjeknile tudi v bližini otoka Kešm v Hormuški ožini in v okolici pristaniškega mesta Bandar Abas. V severozahodni provinci Gelan ob Kaspijskem jezeru so ameriški izstrelki zadeli sedež pomorskih sil revolucionarne garde, poročanje iranskih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije.

Centralno poveljstvo je zatrdilo, da ožina ostaja odprta kljub "nedavnim napadom" iranske revolucionarne garde. Foto: Reuters

Iranska vojska je v povračilo po lastnih navedbah izvedla napade z droni na ameriške vojaške cilje v Bahrajnu, Kuvajtu in Jordaniji. Iz hašemitske kraljevine sicer o napadih zaenkrat ne poročajo, medtem ko so se v Bahrajnu oglasile sirene, oblasti pa so prebivalce pozvale, naj ostanejo na varnem.

Iranska revolucionarna garda je pozneje sporočila, da je v Bahrajnu napadla in uničila stavbo podatkovnega centra ameriškega giganta Amazona, "ki igra pomembno vlogo pri zbiranju informacij za ameriško vojsko, ki ubija otroke". Ne Amazon ne bahrajnske oblasti napada zaenkrat niso potrdile ali komentirale.

V ločenih izjavah sta iranska vojska in garda zatrdili, da sta v Kuvajtu napadli oporišča Camp Udairi, Camp Doha in Camp Arfijan ter letalsko bazo Ali Al Salem. V napadih naj bi prizadejali škodo in med ameriškim vojaškim osebjem povzročili žrtve, navaja AFP.

Iz iranskega soseda Iraka poročajo o eksplozijah in dimu v bližini letališča v kurdskem Erbilu, kjer so nameščene koalicijske sile pod vodstvom ZDA.

Približno uro pred napadi je ameriški predsednik Donald Trump na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da bo Iran odslej odgovoren za kakršnokoli škodo na ladjah, ki prečkajo Hormuško ožino. "Od sedaj naprej bo vsa škoda, povzročena ladjam, tovoru ali čemerkoli, kar je s tem povezano, plačana z iranskimi sredstvi, ki jih posedujejo in nadzorujejo ZDA," je zapisal.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je Trumpovo napoved v odzivu označil za "nevaren precedens" in poudaril, da "ko vlade normalizirajo zaplembo, nikogaršnje premoženje ni več varno". "Kaos, ki bo sledil, ne bo niti prijeten niti miren," je dodal v objavi na omrežju X.

Novice Napadi na iranske železnice spreminjajo prometni zemljevid Evrazije: evrazijski tovor išče novo pot

Novice Nevarnost velike vojne: bodo cene nafte poletele do neba?

Novice Velika zaostritev: gori savdski tanker, poln nafte #video