Ponedeljek, 21. 10. 2019, 11.30
4 leta, 6 mesecev
Amazonski pragozd še vedno gori, brazilski otroci že čutijo posledice #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,76
2
Čeprav se o tem ne poroča več toliko kot konec avgusta, amazonski pragozd še vedno gori. Požari še naprej vztrajno uničujejo Zemljo in načenjajo tudi zdravje ljudi, predvsem otrok.
Požari v "pljučih sveta", kot imenujejo amazonski pragozd, zdaj divjajo že več mesecev, kar je začelo močno vplivati na zdravje ljudi, je pokazalo poročilo inštituta Oswaldo Cruz Foundation.
Ker se v ozračje sproščajo enormne količine toplogrednih plinov, so bili strokovnjaki sprva zaskrbljeni zaradi onesnaževanja ozračja, zdaj pa se je izkazalo, da ti izpusti močno vplivajo na pospeševanje srčno-žilnih bolezni, povzročijo lahko okvare živčevja, aterosklerozo in celo raka.
Dihalne težave ima dvakrat več otrok
Še posebej nevarni so mikroskopsko majhni delci PM2,5, ki lahko prodrejo v pljuča, krvni obtok in druge organe. Sprva povzročijo težave z dihanjem, dolgoročno pa lahko privedejo do razvoja raka in povzročitve srčnih kapi.
Trdni delec (PM) je izraz za prah, ki je prisoten v zraku v določenem obdobju. Kot aerosol je v obliki vodne kapljice, v kateri je ujet trden ali tekoč delec. V veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon. Najpogosteje se v zadnjih letih izvajajo meritve delcev premera 10 in 2,5 µm, ki so zdravju najbolj škodljivi.
Posledice se že kažejo v južnem delu amazonskega pragozda, kjer je največ požarov, so zapisali v poročilu. Maja in junija so morali iz te regije vsak mesec hospitalizirati več kot pet tisoč otrok, kar je dvakrat več od pričakovanih številk.
V mestih, ki so najbližje požarom, se je hospitalizacija otrok zaradi dihalnih težav povečala za 36 odstotkov, saj je dim prekril več milijonov kvadratnih kilometrov in se zdaj iz Brazilije razteza še v Kolumbijo, Peru, Bolivijo in Paragvaj.
Otroci bolj ogroženi kot odrasli
Otroci so še posebej ogroženi, ker njihov imunski in dihalni sistem še ni povsem razvit, poleg tega pa zunaj preživijo več časa kot odrasli, kar jih dodatno izpostavlja nevarnim izpustom. Telovadba lahko količino vdihanih onesnaževalcev poveča za kar petkrat.
V poročilu so med drugim še zapisali, da se bodo številke hospitaliziranih otrok zaradi dihalnih težav, ki jih povzročajo požari v amazonskem pragozdu, še povečale, saj sta bila maj in junij le začetna meseca. Požari so se avgusta močno razširili in dosegli skoraj rekordno krčenje pragozda.
Avgust in september sicer veljata za vrhunec požarov v pragozdu, a so oblasti sporočile, da je bilo v letošnjem septembru precej manj požarov kot v preteklosti. Govori se, da je brazilski predsednik Jair Bolsonaro po številnih kritikah, da je prav on kriv za množične požare, ukrepal in okrepil ekipo gasilcev.
Za uničujoče požare je kriv človek
Večino požarov naj bi povzročil človek, saj z njimi "umaknejo" gozdove in površino uredijo za kmetovanje, to pa naj bi počeli po navodilih Bolsonara. Favoriziral naj bi svoje podpornike v gozdarskem, rudarskem in kmetijskem sektorju, saj se je zavezal, da bo v pragozdu dovolil več izsekavanja in kmetovanja ter tam zagotovil več licenc rudarski industriji. On je te kritike zanikal in krivdo prevalil na nevladne organizacije.
Države na območju amazonskega pragozda so, zahvaljujoč nizkim cenam kmetijskih površin, največje izvoznice govedine na svetu. Kmetovalci krčijo gozdove (kot že omenjeno, to spodbuja brazilski predsednik sam) zaradi živine in tudi zaradi soje, ki je v 90 odstotkih namenjena krmi te živine. Prav zato številni zvezdniki, aktivisti in borci za pravice živali spodbujajo ljudi, naj se v dobro planeta odpovedo mesu.
2