Ponedeljek, 14. 11. 2022, 17.26
1 leto, 5 mesecev
Zorko: Zmaga Pirc Musarjeve ni presenečenje. Merše o tem, kaj to pomeni za SDS.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,24
50
Nataša Pirc Musar je v drugem krogu premagala protikandidata Anžeta Logarja.
"Izid volitev je pričakovan. Še vedno je močno prisoten efekt proti Janezu Janši in tako je kandidatka, ki je predstavljala 'Antijanša' pol, precej pričakovano tudi zmagala," je drugi krog predsedniških volitev in zmago Nataše Pirc Musar, prve predsednice v zgodovini samostojne Slovenije, za Siol.net komentiral politični analitik in novinar Peter Merše. Da je rezultat v skladu s pričakovanji, se strinja tudi analitik in direktor agencije Valicon Andraž Zorko. Po njegovem mnenju je edino presenečenje višja volilna udeležba v drugem krogu.
Slovenija je v nedeljo dobila prvo predsednico republike v zgodovini. Nataša Pirc Musar je v drugem krogu predsedniških volitev po neuradnih izidih po večini vseh preštetih glasovnic s 53,86 odstotka glasov premagala protikandidata Anžeta Logarja, ta je prepričal 46,14 odstotka volivcev. Volitev se je udeležilo 53 odstotkov volivcev.
Volivci so se mobilizirali, trend visoke volilne udeležbe se nadaljuje
Da so volitve minile brez presenečenj, se strinjata tako Zorko kot Merše. Po mnenju Zorka je edino presenečenje višja volilna udeležba v drugem krogu: "Praviloma je bila v drugem krogu volilna udeležba vedno nižja, razen leta 2007, ko je bil zraven še referendum, ki pa po mojem mnenju ni vplival na višjo udeležbo. Ta je deloma presenetljiva in očitno se je tako med podporniki zdajšnje predsednice kot tudi Anžeta Logarja zgodil določen obseg mobilizacije volivcev."
"Že na lanskem referendumu je bila volilna udeležba visoka, še višja je bila udeležba na aprilskih parlamentarnih volitvah in tudi zdaj na predsedniških višja kot leta 2017. V prvem krogu je bila udeležba višja v primerjavi z letom 2017 in višja v drugem krogu v primerjavi s prvim. Gre za nekakšen trend, ki je še vedno posledica odpora proti prejšnji vladi," ocenjuje Zorko.
Na drugi strani je Merše kot presenečenje navedel prilagodljivost volivcev levega pola: "Nekoliko nepričakovano je, da gre za kandidatko, ki je za povprečnega levega volivca precej nesprejemljiva oziroma celo sporna. Če pogledamo vrednote socialne demokracije in levega pola, je ona 'divja' kapitalistka oziroma neoliberalna kapitalistka. Zanimivo je, kako prilagodljiv je volivec levega pola, kar zadeva kandidate, in samo če gre za glas proti Janši."
Po razglasitvi rezultatov sta se protikandidata Nataša Pirc Musar in Anže Logar srečala na Gospodarskem razstavišču, kjer sta si čestitala in objela.
"Logar je od danes še vedno samo 'poslanec'"
Nataša Pirc Musar je prejela več kot 478 tisoč glasov, njen protikandidat Anže Logar pa več kot 409 tisoč. Pirc Musarjeva je podvojila število glasov iz prvega kroga. Logar je na drugi strani dobil več glasov kot na aprilskih državnozborskih volitvah vsa koalicija skupaj in v relativnem smislu dosegel najboljši rezultat desnosredinskega kandidata na predsedniških volitvah.
"Zelo očitno je Logar kandidat, ki je sposoben poseči zunaj standardne baze SDS. Vprašanje pa je, ali bi bilo tako tudi v drugačnih razmerah. Tukaj je šlo za predsedniško bitko, kjer je on nastopal kot osebnost, kjer je ves čas poskušal pokazati, da ni takšen, kot je njegova stranka v prevladujoči percepciji. In na ta način mu je uspelo prepričati še koga zunaj standardnega kroga, morda tudi volivce, ki na mestu predsednika ne zmorejo videti ženske. Torej tega rezultata ne moremo preprosto preslikati na rezultat, ki bi ga na primer dosegel znotraj stranke," meni Zorko.
Ob tem je spomnil, da je leta 2017 Marjan Šarec dobil 330 tisoč glasov, pol leta pozneje pa s stranko na parlamentarnih volitvah le 120 tisoč. "Stvari niso tako preprosto prenosljive. Logar je od danes še vedno samo 'poslanec' iz stranke in nič drugega," še dodaja sogovornik.
Merše: Pred nami je daljše obdobje zatišja
Marsikdo se sprašuje, kaj pomeni včerajšnja Logarjeva izjava, "da je to začetek nečesa velikega", in kako bo njegov rezultat vplival na dinamiko v stranki SDS.
Merše velikih pretresov na političnem parketu v bližnji prihodnosti, vsaj na desnosredinskem polu, ne pričakuje: "Letošnje supervolilno leto je skoraj za nami, pred nami pa je daljše obdobje zatišja. Kakih pretresov na političnem parketu v naslednjih mesecih, letu, dveh ni mogoče pričakovati, vsaj ne na desnosredinskem polu."
Zastavlja pa se seveda vprašanje, kaj se bo dogajalo v stranki SDS. "Vsi se sprašujejo, kaj pomeni Logarjeva napoved "da je to začetek nečesa velikega". Ali to pomeni ustanovitev nove stranke, menjavo v vrhu SDS? Vse to so špekulacije in verjetno niti Logar sam natanko ne ve, kaj bi to bilo. Povsem nesmiselno bi bilo zdaj ustanoviti novo stranko, ki se še nekaj let ne bo potegovala na parlamentarnih volitvah," je prepričan Merše, ki dodaja, da o koncu ere Janeza Janše ne moremo govoriti.
"Precej verjetno lahko rečemo, da se bo Janez Janša umaknil, ko se bo on tako odločil. Odvisno je tudi, kaj bo sledilo pri Logarju, ali bo ustoličen kot naslednik, bo šel na svoje ali pa bo njegov politični kapital ostal neizkoriščen. Rekel bi, da imajo v stranki nekaj let miru, da se odločijo o svoji strategiji za prihodnost, da začnejo graditi notranje strukture, za katere se je pokazalo, da jim izrazito primanjkujejo. V mislih imam civilno družbo pa tudi medije. Kako se bodo v naslednjih dveh, treh letih vsi ti elementi sestavili, je zdaj še nemogoče napovedati," je še povedal Merše.
Zorko: To ni poraz za Janeza Janšo, prej nasprotno
Podobno meni tudi Zorko, ki tega, da je Logar na predsedniških volitvah presegel rezultat stranke SDS na parlamentarnih volitvah, ne vidi kot poraz Janeza Janše.
"To so predsedniške volitve, kjer se voli osebnosti. Tukaj so stranke potisnjene v ozadje, tudi sam Logar se je distanciral od stranke SDS. Zato to ni poraz za Janeza Janšo, prej nasprotno. Stranka je kljub temu, da ima med volivci že 15 let res visoko stopnjo zavračanja, pokazala, da imajo kandidata, ki je pred štirimi leti dosegel najboljši rezultat na lokalnih volitvah v Ljubljani in zdaj še najboljši rezultat desnosredinskega kandidata na predsedniških volitvah. S tem pa se je pokazalo, kje je potencial. Anže Logar je bil najboljši kandidat, ki so ga lahko dali iz svojih vrst, in njegov rezultat je tudi kazalnik, kje je njihova zgornja meja. Štiristo tisoč je velika številka in to bi bilo na državnozborskih volitvah dovolj za zmago, ob tem pa seveda obstaja vprašanje, s kom sodeluješ naprej, saj to ni absolutna večina. Kakorkoli obrnemo, pa je Logar še vedno poraženec teh volitev," je povedal Zorko.
Z zmago Pirc Musarjeve je Slovenija dobila prvo predsednico države v zgodovini, levi pol pa je prevzel vse ključne funkcije v državi.
"Vsi ključni mehanizmi na državni ravni, predsednik vlade, parlament z izrazito koalicijsko večino, ustavno sodišče in zdaj še predsednica republike, so praktično pod nadzorom ene politične opcije. Z vidika zavor in ravnovesij je to nekoliko skrb vzbujajoče dejstvo. Zanimivo bo spremljati, kam nas bo to pripeljalo in kako bo vplivalo na razvoj Slovenije. Ni prvič, da imamo takšen položaj, nikakor pa ne obeta nič dobrega za demokracijo. Bolj pomeni morebitno nazadovanje demokracije, saj bi morali predstavniki oblasti sami sebe bistveno bolj omejevati in zadrževati pri izkoriščanju svoje oblasti. Česar pa pri trenutnem delovanju teh predstavnikov za zdaj ne zaznavamo," je poudaril Merše.
Kakšna predsednica bo Nataša Pirc Musar?
Zdajšnji predsednik Borut Pahor bo 23. decembra predal posle novoizvoljeni predsednici Pirc Musarjevi, ki bo za pet let prevzela predsedniško palačo na Erjavčevi v Ljubljani.
Novoizvoljena predsednica bo petletni mandat nastopila 23. decembra, saj se zdajšnjemu predsedniku Borutu Pahorju mandat izteče dan prej. Še prej bo zaprisegla pred državnim zborom.
Na vprašanje, kakšna predsednica bo Pirc Musarjeva, Zorko odgovarja, da bo zagotovo precej bolj aktivna in glasna od svojega predhodnika: "Verjamem, da se bo kot predsednica oglašala manj selektivno, kot se je Borut Pahor. Pahor je bil pri nekaterih zadevah, ko so ljudje pričakovali, da se bo oglasil, tiho, oglašal pa se je takrat, ko ni nihče pričakoval oziroma ko ni bilo potrebno. Mislim, da pri Nataši Pirc Musar ne bo tako. Zelo glasna bo v primerih, ki se dotikajo prava, in pri zadevah, povezanih z upoštevanjem zakonov. Pri tem ne nazadnje niti ne potrebuje svetovalca, saj je to njeno področje. Pričakujem, da bo zelo aktivna predsednica, bolj kot katerikoli predsednik doslej."
Tudi Merše je prepričan, da se bo Pirc Musarjeva več oglašala, kar pa po njegovem mnenju ni nujno najboljše. "Pridružil bi se ocenam, da se nam bo Slovencem, čeprav smo imeli marsikaj povedati čez slog Boruta Pahorja, po njem še kolcalo. Glede na poteze, ki jih je do zdaj vlekla Nataša Pirc Musar, je težko pričakovati kako povezovalno držo. Pričakovati je mogoče, da se bo predsednica bistveno več oglašala in bo poskušala več posegati v dnevno politiko, s čimer bo, se bojim, predsedniški funkciji prinesla več škode kot koristi," meni Merše in dodaja, da naloga predsednika ni, da je dnevni politični komentator, ki ima mnenje o vsem, ampak povezuje ljudi in predstavlja državo zunaj.
50