Četrtek, 12. 3. 2026, 4.00
2 tedna
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Zaščita živali: Slovenijo so s tem ukrepom postavili ob bok razvitim državam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,81
Mateja Čalušić ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano vodi od 12. januarja 2024.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot enega ključnih dosežkov tega mandata izpostavljajo obsežen sveženj zakonodajnih sprememb, s katerim naj bi država prvič celostno obravnavala prehranski sistem kot pomemben steber varnosti in suverenosti Slovenije. Ob tem poudarjajo tudi uspešno črpanje evropskih sredstev za razvoj podeželja, izboljšanje zakonodaje na področju dobrobiti živali ter pripravo dolgoročne strategije razvoja slovenskega kmetijsko-prehranskega sistema do leta 2040.
Po navedbah ministrstva so v tem mandatu pripravili sveženj zakonodajnih sprememb, s katerim država prvič v zgodovini ozaveščeno obravnava celoten prehranski sistem kot steber varnosti in suverenosti Slovenije ter s tem zagotavlja podlago za razvoj sodobnega kmetijstva, ki bo kos današnjim podnebnim in geopolitičnim izzivom. "Gre za pomembne zakonodajne spremembe, na katere je sektor čakal že vsaj desetletje," pravijo na ministrstvu.
Med ključnimi dosežki vidijo tudi izvajanje Programa razvoja podeželja (PRP), kjer je ministrstvo uspešno počrpalo kar 99,9 odstotka evropskih sredstev v višini 1,15 milijarde evrov in okrepilo podeželje. "V tem mandatu je bilo skupno izvedenih že 109 razpisov in izplačanih 321,5 milijona evrov, hkrati pa je bilo prek kampanje zbirnih vlog izplačanih 967 milijonov evrov," so navedli.
Prepoved baterijske reje kokoši, obvezno čipiranje mačk ...
Med pomembnejšimi dosežki ministrstva je zagotovo tudi izboljšan odnos do živali zaradi zakona o zaščiti živali. Ta ne ščiti le živali, temveč odraža zrelost družbe z našo etiko, odgovornostjo in sočutjem. Sprejeta novela zakona o zaščiti živali Slovenijo, kot pravijo na ministrstvu, postavlja ob bok razvitim državam, saj uvaja višje standarde glede dobrobiti živali.
Med drugim se uvajata prepoved baterijske reje kokoši in prepoved kirurške kastracije sesnih pujskov brez analgezije in anestezije. Omejuje se posredovanje prostoživečih vrst živali in uporaba kletk za pse v stanovanjih ter prepoveduje prodaja in uporaba nedovoljenih pasti za lov divjadi. Kot pomemben korak pri ozaveščanju skrbi za zapuščene živali se uvaja tudi obvezno čipiranje mačk, ureditev financiranja zavetišč za zapuščene živali in ustanovitev zavetišča za kopitarje.
Z novelo zakona o zaščiti živali so med drugim prepovedali baterijsko rejo kokoši.
Strateška naložba in zakonodajne spremembe
Vlada je družbo Farme Ihan uvrstila med strateške naložbe Slovenskega državnega holdinga, kar naj bi prispevalo k stabilnejši oskrbi z lokalno hrano in večji samooskrbi države. Ministrstvo ob tem pripravlja tudi strateški dokument Vizija Naše kmetijstvo in hrana v 2040, ki naj bi opredelil dolgoročni razvoj slovenskega kmetijsko-prehranskega sistema.
V tem mandatu je bil sprejet tudi novi zakon o kmetijstvu, ki posodablja pravni okvir sektorja in predvideva več digitalizacije ter tehnološkega razvoja. Posodobljen je bil tudi zakon o kmetijskih zemljiščih, ki med drugim uvaja dodatne mehanizme za zaščito kmetijskih zemljišč pred pozidavo ter poenostavlja postopke za gradnjo rastlinjakov in namakalnih sistemov.
Z zakonom o hrani ministrstvo poudarja pomen kakovosti hrane in uvaja označevanje izdelkov slovenskega porekla s simbolom slovenske zastavice, s čimer želijo povečati prepoznavnost domače hrane in okrepiti lokalne prehranske verige.
Vizija 2040: zdrava, kakovostna in dostopna hrana
Med najpomembnejšimi projekti ministrstva je po njihovih navedbah priprava že omenjene Vizije 2040, "ki bo dolgoročni, čezsektorski dokument za razvoj slovenskega kmetijsko-prehranskega sistema". Njegovo pripravo je ministrstvo skupaj s preostalimi deležniki in vrhunskimi strokovnjaki začelo v začetku leta 2025. Kot pravijo, bo Vizija 2040 usmerjena v trajnosten, konkurenčen, pravičen, odporen in vključujoč sistem, ki zagotavlja zdravo, kakovostno in dostopno hrano ter prehransko varnost. Posebej izpostavljen je segment rastlinske pridelave, ki je neposredno namenjena prehrani ljudi, kjer si bo država prizadevala za povečanje obsega pridelave in odpornosti.
Zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so suše, neurja s točo in pozebe, je rastlinska pridelava namreč močno prizadeta, vremenski dogodki pa močno vplivajo na ekonomski položaj kmetij. Posebej izpostavljene so po njihovih navedbah tudi verige ter spremembe v prehranskem okolju in potrošnji hrane. "Uresničevanje Vizije 2040 bo potekalo prek regulatornih, podpornih in tržnih mehanizmov, podprtih s konkretnimi ukrepi in naložbami v strateških in programskih dokumentih," so še navedli in dodali, da je dokument v pripravi ter ga bodo kmalu poslali v medresorsko usklajevanje. Na ministrstvu tako pričakujejo, da ga bo vlada sprejela še v tem mandatu.
Zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, kot je pozeba, je rastlinska pridelava močno prizadeta.
Očiščenih okoli 230 hektarjev zaraščenih kmetijskih zemljišč
Kazalniki, ki dokazujejo uspešnost ministrstva, po njihovem mnenju vključujejo zaključek izvajanja PRP, kjer je ministrstvo uspešno počrpalo sredstva v višini 1,15 milijarde evrov in okrepilo podeželje, v tem mandatu pa so skupno izvedli že 109 razpisov in izplačali 321,5 milijona evrov, hkrati pa so prek kampanje zbirnih vlog izplačali 967 milijonov evrov. Ob tem so v okviru odprave zaraščanja na kmetijskih zemljiščih objavili tri javne razpise v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov, očiščenih pa je bilo okoli 230 hektarjev kmetijskih zemljišč v zaraščanju. Hkrati se je povečal tudi delež ekoloških živil in živil iz shem kakovosti v javnih zavodih (v tabeli spodaj).
| Leto 2023 | Leto 2024 | |
|---|---|---|
| 87 javnih zavodov | 40 javnih zavodov | |
| 12 % ekoloških živil | 9,2 % | 30 % |
| 20 % shem kakovosti | 27,6 % | 52,5 % |
Z drugimi ministrstvi sodelovali pri medresorskih projektih
Na vprašanje, kakšen je prispevek k medresorskim projektom vlade, so odgovorili, da je ministrstvo sodelovalo pri več medresorskih projektih. Izpostavljajo naslednje: tradicionalni slovenski zajtrk – priprava vsakoletnega tedna slovenske hrane in tradicionalnega slovenskega zajtrka, pa tudi ozaveščanje o pomenu kmetijstva, ohranjanju poseljenega podeželja in kulturne krajine, spodbujanje potrošnikov in javnih zavodov h kupovanju in javnemu naročanju lokalne oz. slovenske hrane ter spodbujanje k rednemu zajtrkovanju in zdravemu prehranjevanju, delovna skupina vlade za več lokalne hrane v javnih zavodih ter vzpostavitev regijskih prehranskih verig – pilotni projekt, ki predstavlja strateški odgovor Slovenije na izzive prehranske varnosti, nizke samooskrbe države ter njene neodvisnosti od tujih trgov.
Tradicionalni slovenski zajtrk vključuje kruh, maslo, med, mleko in jabolko.
Po njihovih navedbah so pomembni tudi naslednji medresorski projekti: Nacionalna vaja Odpornost 2024, namenjena preverjanju odpornosti države in družbe na tveganja ter preigravanju postopkov in odzivanja v izrednih razmerah ter neprekinjenega delovanja oblasti in preskrbi prebivalstva, Strategija za odpornost kritičnih subjektov ter Resolucija o Nacionalnem programu varstva potrošnikov 2024–2029 – akcijski načrt, katerega osnovni cilj do leta 2029 je krepitev varstva in usposobljenosti potrošnikov na prednostnih področjih, kot so finančne storitve, javne infrastrukturne storitve, varnost in kakovost živilskih in neživilskih proizvodov in storitev na trgu ter varovanje okolja, trajnostnega razvoja ter zelenega in krožnega gospodarstva.
Ministrstvo glavno dediščino svojega mandata med drugim vidi v pripravi svežnja zakonodajnih sprememb, s katerimi so bili postavljeni temelji za kmetijstvo 21. stoletja. Nova zakonodaja tako omogoča krepitev trajnosti in odpornosti kmetijskega sektorja, da lahko sledi tehnološkim spremembam, je inovativen ter pritegne in obdrži mlajše generacije v sektorju. Postavili so tudi temelje za preoblikovanje prehranskih sistemov s ciljem postavitve prehranske varnosti – bistvene vsebinske spremembe Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo so usmerjene v spodbujanje dobrobiti živali in ekološkega kmetijstva.
Razglasili so še teden slovenske hrane, ki bo potekal vsak tretji teden v novembru. "Ministrstvo namreč s številnimi aktivnostmi krepi ponudbo lokalnih živil in podpira javne zavode pri prilagoditvah, potrebnih za večje vključevanje lokalnih in ekoloških živil, tako na področju organizacije dela kot tudi pri jedilnikih in pedagoških pristopih. Z uvajanjem dobrih praks se zmanjšuje količina zavržene hrane, kar dodatno omogoča povečanje nabave lokalnih živil," navajajo.
Bistvene vsebinske spremembe Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo so usmerjene v spodbujanje dobrobiti živali in ekološkega kmetijstva.
