Aktivno državljanstvo
Torek, 16. 9. 2025, 4.00
4 ure, 12 minut
Aktivno državljanstvo
Zaradi spolnih zlorab otrok na spletu množičen nadzor nad vsemi elektronskimi sporočili?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,73
Tudi nedolžna spogledljiva sporočila z erotično vsebino bi lahko sistem zaznal kot potencialno problematična, v najhujših primerih bi se lahko zgodile tudi lažje prijave.
Evropska unija želi za preprečevanje spolnih zlorab otrok na spletu vpeljati množičen nadzor nad elektronskimi sporočili vseh uporabnikov, tudi v aplikacijah, kot so WhatsApp, Viber, Signal in Telegram, ki uporabljajo šifrirano (t. i. end to end) komunikacijo. Države članice bodo o "nadzoru klepeta 2.0" (ang. "Chat Control 2.0"), kakor so neformalno poimenovali uredbo, po napovedih odločale 14. oktobra, tehtnica pa naj bi se vse bolj nagibala v smer njenega sprejetja.
Uredba naj bi od ponudnikov aplikacij in platform za komuniciranje zahtevala, da uvedejo funkcijo samodejnega spremljanja vsebine, sporočila s potencialno nezakonitimi slikami ali posnetki bi preverjali glede na tajno zbirko podatkov, tehnologija pa bi omogočala iskanje sumljivih vzorcev. To bi se zgodilo še pred šifriranjem sporočil, na kar bi morali pristati ponudniki, ki bi morali informacije prek posebnega centra EU posredovati preiskovalnim organom. Če tega ne bi storili, bi lahko njihovo uporabo v EU prepovedali.
O tem, kako bi bil sistem zastavljen in kakšni so pomisleki, so v evropski Piratski stranki, ki uredbi nasprotuje, posneli poučen videoposnetek:
Predlagatelji uredbe, ki se je je v javnosti prijelo tudi ime "nadzor klepeta 2.0" (ang. "Chat Control 2.0"), poudarjajo, da je to edina učinkovita rešitev za pregon kriminalcev, ki se skrivajo za šifrirano komunikacijo. Debata o uredbi na ravni EU poteka sicer že od leta 2022, nov zagon pa so prizadevanja za njen sprejem dobila pa začetku danskega predsedovanja Svetu EU, ki si je to področje izbrala za eno od prioritet.
Svarijo pred tem, da bomo odprli pandorino skrinjico
Trenutno na ravni EU velja uredba, ki ponudnikom omogoča prostovoljno skeniranje komunikacij – od tu ime "nadzor klepeta 1.0", ki zajema nekatere nešifrirane komunikacijske storitve, kot so gmail, Facebook/Instagram Messenger, Skype, Snapchat, iCloud email, Evropska komisija pa pričakuje, da bi se z obveznim skeniranjem in s širitvijo nadzora nad aplikacije s šifrirano komunikacijo število poročil o skeniranju povečalo za kar 354 odstotkov.
Trditev predlagateljev uredbe, da tehnološka podjetja že skenirajo vsebine na svojih platformah z namenom preprečevanja terorizma in zlorabe avtorskih pravic, sicer drži, a bi predlagani sistem stopnjo nadzora dvignil na povsem novo raven, saj bi skeniranje komunikacij bilo zapovedano, razširili pa bi ga tudi na aplikacije, ki uporabljajo šifriranje, kot so na primer WhatsApp, Viber, Signal in Telegram.
Največji nasprotniki opozarjajo, da gre za nesorazmeren ukrep, ki bi brez utemeljenega suma omogočil množičen nadzor nad zasebno spletno komunikacijo vseh prebivalcev Evropske unije. Pri tem obstaja tudi bojazen, da bi, enkrat ko bi sistem zaživel, to tehnologijo začeli uporabljati tudi za druge namene, ne samo za preprečevanje spolnih zlorab otrok.
Nasprotniki uredbe so pripravili nekaj opozoril, kaj bi lahko njen sprejem pomenil za državljane članic EU.
- Vse vaše aplikacije za klepet in e-poštna sporočila bodo samodejno preiskani glede sumljive vsebine. Nič ne bo ostalo zaupno ali tajno. Za iskanje po vaših sporočilih ne bo potreben sodni nalog ali začetni sum. To se bo zgodilo vedno in samodejno.
- Če algoritem vsebino sporočila razvrsti kot sumljivo, si lahko vaše zasebne ali intimne fotografije ogledajo zaposleni in pogodbeniki mednarodnih korporacij ter policijski organi.
- Tudi nedolžna spogledljiva sporočila z erotično vsebino lahko pregledujejo zaposleni in izvajalci mednarodnih korporacij ter policijski organi, saj filtri za prepoznavanje besedila, ki iščejo sledi morebitne s spolno zlorabo otrok povezane vsebine, pogosto lažno označijo intimne klepete.
- Lahko vas lažno prijavijo in preiščejo zaradi domnevnega širjenja s spolno zlorabo otrok povezane vsebine. Znano je, da algoritmi za nadzor sporočanja in klepeta na primer kot sporne označijo popolnoma zakonite počitniške fotografije otrok na plaži. Po podatkih švicarskih zveznih policijskih organov se 86 odstotkov vseh strojno ustvarjenih prijav izkaže za neutemeljenih.
- Na naslednjem potovanju v tujino lahko pričakujete velike težave. Strojno generirana poročila o vaši komunikaciji so bila morda posredovana drugim državam, kot so ZDA, kjer ni varstva osebnih podatkov.
- Obveščevalne službe in zlonamerni hekerji lahko vohunijo za vašimi zasebnimi klepeti in e-pošto. Ko enkrat odstranimo varno šifriranje, da bi lahko pregledovali sporočila, bodo vrata odprta za vsakogar s tehničnim znanjem za branje sporočil.
Evroposlanec: vprašajte se, zakaj bi se oblast iz sistema izvzela
Evropski poslanec SD Matjaž Nemec opozarja, da bi takšen ukrep pomenil prvi korak k množičnemu nadzoru komunikacije.
Javno je nasprotovanje uredbi izrazil tudi evropski poslanec SD Matjaž Nemec. "Dejstvo je, da je danes obstoječa ureditev na področju boja proti spolnim zlorabam otrok na spletu začasna, predvsem pa kot takšna ne zadostuje. Nujno potrebujemo celovito in trajno rešitev, ki pa mora biti dobro premišljena. Sam odločno nasprotujem nekaterim predlogom, ki trenutno krožijo v strokovni in politični razpravi – zlasti uvedbi vsesplošnega nadzora zasebne elektronske komunikacije med uporabniki, ki krši pravico do digitalne zasebnosti in ustvarja nevaren precedens za digitalni nadzor v EU. Takšen ukrep bi pomenil prvi korak k množičnemu nadzoru komunikacije ter hkrati grobo kršil temeljna načela zasebnosti in 7. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah," je zapisal.
Poleg Nemca je nasprotovanje uredbi po podatkih portala Fight Chat Control, ki opozarja na njene pasti, javno izrazil še slovenski evroposlanec Branko Grims. Kakšno je njihovo stališče o uredbi, smo povprašali še preostale slovenske evroposlance.
Zaenkrat nam je odgovoril le Vladimir Prebilič iz skupine Zeleni/ESZ. "Sem odločno proti vsesplošnemu nadzoru klepetov in razgradnji šifriranja. Predlog uredbe CSAR („chat control“) brutalno posega v temeljne pravice državljanov, vključno s pravico do zasebnosti, ter odpira vrata množičnemu nadzoru prebivalcev EU. Menim, da je ukrep nesorazmeren, pomeni prevelik poseg v zasebnost državljank in državljanov EU, prinaša nova tveganja - predvsem odpira vrata množičnemu nadzoru prebivalcev EU, hkrati pa ne pomeni učinkovite zaščite otrok, kar poudarjajo tudi tehnični strokovnjaki in organizacije, ki delujejo na tem področju. Namesto tega potrebujemo usmerjene in na dokazih utemeljene rešitve, ki bodo resnično varovale otroke in hkrati spoštovale temeljne pravice. Evropa mora ostati skupnost, ki varuje človekove pravice in digitalno svobodo. Naša dolžnost je, da zaščitimo tako otroke kot tudi pravico državljanov do varne, šifrirane in zasebne komunikacije," je zapisal.
Na zanimiv vidik je opozoril nekdanji nemški evroposlanec Piratske stranke Patrick Breyer, ki je uredbi posvetil veliko časa in na to temo objavil ogromno informacij: državni subjekti s področja nacionalne varnosti, vzdrževanja javnega reda in miru ali obrambe bi bili namreč iz obveznega nadzora izvzeti. "Ta izjema dokazuje, da notranji ministri držav članic natančno vedo, kako nezanesljivi in nevarni so algoritmi za vohunjenje, ki jih želijo uporabiti za nas, državljane. Ministri sami ne želijo trpeti posledic uničenja digitalne zasebnosti korespondence in varnega šifriranja, ki bi nam ga vsiljevali," je zapisal na svoji spletni strani.
Tesno je, a uredba pridobiva podporo med članicami
Slovenija se za zdaj do uredbe ni opredelila ne pozitivno ne negativno. Po informacijah portala Fight Chat Control za zdaj predlog podpira petnajst od sedemindvajsetih članic EU, šest članic mu nasprotuje, šest pa je vzdržanih, med katerimi je za zdaj tudi naša država.
A uredba dobiva zagon, saj je Danski s svojim kompromisnim predlogom, ki je omejen na nadzor vizualnega materiala – fotografij in videoposnetkov ter spletnih povezav –, ne pa tudi besedil in glasovnih sporočil, uspelo prepričati več pomembnih držav, med drugim Francijo, ki mu je pred tem nasprotovala.
Danski bi na zasedanju 14. oktobra letos uspelo uredbo potrditi, če bi zanjo glasovala kvalificirana večina, kar pomeni, da mora predlog podpreti najmanj 55 odstotkov članic, ki morajo skupaj imeti vsaj 65 odstotkov populacije.
Nato bi moral uredbo potrditi še Evropski parlament, kjer do uredbe vlada precej zadržanosti, a gre sprejetju v prid dejstvo, da bo tam treba doseči le navadno večino.
Vlada proti takšnemu sistemu, a se pri glasovanju vzdrži
Jasnega odgovora, kako bo oktobra na Svetu EU o uredbi glasovala Slovenija, ni. Na ministrstvu za notranje zadeve so pred časom za MMC povedali, da Slovenija vse od leta 2022, ko je bil predstavljen prvotni predlog uredbe, v pogajanjih "izhaja iz varstva temeljnih človekovih pravic, zlasti varstva osebnih podatkov in zasebnosti ob spoštovanju načela sorazmernosti".
Na ministrstvu so za portal bolj kot ne povzeli stališče, ki so ga za vlado pripravili že avgusta 2022 in v katerem so poudarili, da se zavzemajo za to, "da je treba v največji mogoči meri zagotoviti, da bo predlog uredbe omejen le na tisto, kar je nujno potrebno za varstvo pravic in boj proti spolnim zlorabam otrok na spletu, in da uporabljene tehnologije ne bodo vključevale sistematičnega filtriranja sporočil".
Čeprav gre pri predlogu uredbe prav za sistematično filtriranje sporočil brez utemeljenega suma, da se dogajajo zlorabe, se je Slovenija decembra lani, ko je glasovanje o delnem splošnem pristopu glede uredbe potekalo na zasedanju sveta ministrov EU za pravosodje in notranje zadeve, vzdržala. Na ministrstvu so za MMC pojasnili: "Glede odredbe o zaznavanju smo ocenili, da predlagana rešitev še vedno predstavlja nadzor nad medsebojnimi komunikacijami vseh uporabnikov določene storitve zgolj na podlagi verjetnosti, da se določena storitev uporablja oziroma zlorablja za posredovanje materiala, ki vsebuje spolne zlorabe otrok, kar predstavlja nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti komunikacij."
V uradu informacijskega pooblaščenca so pojasnili, da so kot del Evropskega odbora za varstvo podatkov sodelovali pri pripravi mnenja o uredbi. V mnenju iz julija 2022 je izpostavljena problematičnost predlaganega splošnega in nediskriminatornega nadzora nad zasebnimi komunikacijami. Evropski varuhi osebnih podatkov so predlagali komisiji, naj predlog spremeni, da bo skladen z načeli nujnosti in sorazmernosti in da ga ne bo mogoče razumeti kot ukinjanje ali oslabitev šifriranja komunikacij na splošno.
Vsesplošni nadzor nad vsemi komunikacijami oziroma poslano vsebino brez ustreznih varovalk je tudi sodišče EU že večkrat zavrnilo kot nesorazmeren ukrep za zaščito še tako nujnih ciljev v javnem interesu, so opozorili. Informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik je poudarila, da je treba tudi pri zaščiti otrok na spletu, ki je absolutno nujen ukrep v javnem interesu, ustrezno pretehtati pravice vseh uporabnikov šifriranih komunikacijskih kanalov ter najti primerne in zakonite tehnične in pravne rešitve, ki bodo uravnovesile vse interese, ki jih je treba varovati.
Varnost podatkov v digitalni dobi je ključnega pomena tudi za uživanje drugih temeljih pravic, med drugim izpostavljajo varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter svobodo izražanja, združevanja in misli, so navedli.
Eden izmed največjih pomislekov informacijske pooblaščenke je postopek izdaje odredb o zaznavanju. Z njimi bi pristojen organ odredil ponudnikom storitev uporabo določene tehnologije za odkrivanje znanega in novega materiala za spolno zlorabo otrok, vendar šele, če se zaščite otrok ne da zagotoviti z drugimi, milejšimi ukrepi.
Evropski parlament je sicer v zakonodajnem postopku predlagal, da se možnost izdaje odredb o zaznavanju ne bi nanašala na šifrirane komunikacije. Da bi se izognili tveganju množičnega nadzora, je ključnega pomena, da bi bile odredbe zasnovane kot ciljani ukrepi in da bi vsakič obstajal utemeljen sum, vezan na posameznika. Če se predlog ne spremeni v smer, ki bi to upošteval, obstaja možnost, da ukrepi ne bi bili skladni z določili listine EU o temeljnih pravicah, so opozorili pri pooblaščenki.
