Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
25. 11. 2019,
18.52

Osveženo pred

4 leta, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,86

36

Natisni članek

Natisni članek

kanalizacijski kanal C0 vodovarstveno območje

Ponedeljek, 25. 11. 2019, 18.52

4 leta, 12 mesecev

Zakaj za kontroverzen kanalizacijski vod ni bilo potrebno okoljevarstveno soglasje #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,86

36

Arso se je pri odločitvi, da okoljevarstveno soglasje za gradnjo kanalizacijskega kanala C0 ni potrebno, naslonil na rezultate presoj vplivov, ki so jih glede vpliva projekta na posamezne segmente okolja izvedli v več različnih drugih institucijah.

V petek so poslanci na izredni seji s 67 glasovi za in nobenim proti ministrstvu za okolje in prostor med drugim priporočili, naj do pridobitve dokumentacije in presoje vplivov na okolje zadrži gradnjo kanalizacijskega kanala C0 med Brodom in Ježico. Več v članku Poslanci in poslanke kritični do projekta župana Jankovića #video.

Kanalizacijski vod nad pitno vodo Ljubljančanov

Skozi dobrih 12 kilometrov dolg povezovalni kanalizacijski vod, poimenovan C0, ki ga gradi Mestna občina Ljubljana, se bo odpadna voda iz Medvod in Vodic stekala do centralne čistilne naprave v Zalogu. Približno 4,5-kilometrski del trase tega kanalizacijskega voda, in sicer od Broda do Ježice, poteka po ožjem vodovarstvenem območju s strožjim režimom varovanja. Na tem območju namreč podzemni vodni tok potuje do vodarne v Klečah, od koder prihaja velika večina pitne vode za 300 tisoč Ljubljančanov. Pitna voda je dobre kakovosti in jo Ljubljančani pijejo povsem neobdelano.

Gradnja kanalizacijskega voda C0 je del velikega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, v okviru katerega se bo na kanalizacijsko omrežje priključilo več tisoč uporabnikov greznic. Projekt je vreden dobrih 111 milijonov evrov, sofinancira pa ga Evropska unija.

V javnosti se porajajo vprašanja o varnosti gradnje kanalizacijskega voda nad podzemnim tokom pitne vode, ki jo pijejo prebivalci prestolnice. V primeru napak ali namernega poškodovanja kanalizacijskega voda bi namreč odpadna voda lahko onesnažila pitno vodo.

kanalizacija | Foto: Siol.net/ A. P. K. Foto: Siol.net/ A. P. K.

Izkaz šibke sposobnosti modrega odločanja

Predsednica Društva vodarjev Slovenije pravi, da je kanalizacijski vod C0 izkaz naše šibke sposobnosti razvijanja modernih projektnih idej, razpravljanja o upravičenostih in modrega odločanja. Več v članku "Pravico do varne pitne vode smo vpisali v ustavo in tam tudi obstali".

V javnosti se pojavljajo vprašanja, zakaj za kanalizacijski vod ni bilo potrebno okoljevarstveno soglasje oziroma presoja vplivov na okolje.

"Presoja vplivov na okolje ni potrebna"

Pred začetkom izvajanja projekta, ki bi lahko pomembno vplival na okolje, je treba presoditi njegove vplive. Za določene vrste posegov v okolje je presoja vedno obvezna, za določene vrste posegov v okolje pa se v tako imenovanem predhodnem postopku ugotovi, ali je treba za nameravani poseg izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Prav ta predhodni postopek so v primeru kanalizacijskega voda C0 izvedli na Agenciji za varstvo okolja RS (Arso) in sprejeli odločitev, da presoja vplivov na okolje ni potrebna.

Kot so nam sporočili z okoljskega ministrstva, so na Arsu pri tej odločitvi upoštevali rezultate predhodnih presoj vplivov projekta na posamezne segmente okolja, ki so jih izvedle druge institucije, med drugim Zavod za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Direkcija RS za vode oziroma Agencije RS za okolje, Urada za upravljanje z vodami.

"Glede na izdana soglasja oziroma že izvedene presoje v teh postopkih niso bili prepoznani tako pomembni vplivi, da bi izdaja teh soglasij ne bila možna. Zato je bila v predhodnem postopku tudi sprejeta odločitev, da presoja vplivov na okolje ni potrebna," so nam sporočili.

Kako so proti gradnji protestirali kmetje:

Kot so nam še sporočili, je Arso v okviru projekta Ljubljana – zbiranje in ravnanje z odpadno vodo sodeloval kot organ, pristojen za vodenje predhodnega postopka ter postopka presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja. Tako je Arso izdal okoljevarstveno soglasje za izgradnjo tretje faze Centralne čistilne naprave Ljubljana.

Kot so nam sporočili, je bila celovita presoja vplivov na okolje izvedena za celoten plan Mestne občine Ljubljana, ki je bil potrjen z odločbo o sprejemljivosti plana na okolje. V planu je bilo tudi navedeno, da Ljubljana načrtuje infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kar je bilo pozitivno ocenjeno z vidika doseganja okoljskih ciljev, vendar se v planu niso preverjale ne lokacijske ne tehnične rešitve, ampak je bila narejena shematska karta infrastrukture, ki tudi ne določa elementov cevi, kapacitete in natančne lokacije. Plan omogoča prostorski okvir, da se projekt izvaja, ne določa pa natančnih elementov projekta.

Zakaj je Arso izdajal dovoljenja za posamezne dele, ne pa za celoten projekt

V javnosti so se pojavljala tudi vprašanja, zakaj je Arso izdajal dovoljenja za posamezne dele kanalizacijskega voda, ne pa za celoten projekt.

Kot so nam sporočili, Arso vedno rešuje vloge, ki jih prejme. "Tako je reševal tudi vloge, ki jih je MOL vložil za posamezne dele kanalizacije. Izvedene so bile presoje vplivov projekta na vode in vodni režim ter na naravo. Ob presoji celotnega projekta na predhodnem postopku (v postopku se odloča, ali je za poseg treba pridobiti OVS ali ne) pa so bile upoštevane presoje, ki so bile že izvedene. Zato Arso ni zahteval, da se še enkrat izvedejo enake presoje za isto okolje," so še zapisali.

kanalizacija | Foto: Siol.net/ A. P. K. Foto: Siol.net/ A. P. K.

Kakšne odločitve je za projekt sprejemal Arso:

- dne 31. 8. 2012 nosilcu nameravanega posega, Vodovod – kanalizacija d.o.o., je izdal okoljevarstveno soglasje št. 35402-9/2012-26 za poseg: izgradnja III. faze Centralne čistilne naprave Ljubljana (povečanje zmogljivosti s 360.000 PE na 555.000 PE in izgradnja terciarne stopnje čiščenja). Skupaj s citiranim okoljevarstvenim soglasjem je bilo izdano tudi naravovarstveno soglasje;

- dne 25. 9. 2015 nosilkam nameravanega posega Mestni občini Ljubljana, Občini Medvode in Občini Vodice, izdan sklep št. 35405-311/2015-4 v predhodnem postopku, da za nameravani poseg izgradnja kanalizacije v okviru projekta "Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja" - 1. sklop: I. faza in 2. sklop, ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja;

- dne 28. 1. 2016 nosilkam nameravanega posega Mestni občini Ljubljana, Občini Medvode in Občini Vodice izdan sklep št. 35405-28/2016-2 v predhodnem postopku, da za nameravani poseg: izgradnja kanalizacije v okviru projekta "Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja - DEL 1 in DEL 3", ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Nov sklep v predhodnem postopku je bil izdan zaradi spremembe dejanskega stanja.

V zvezi z vplivi gradnje in obratovanja kanalizacije na vodovarstveno območje (VVO- II A) je bilo v predhodnem postopku na podlagi proučitve zahteve nosilk nameravanega posega ter priložene dokumentacije k zahtevi, in sicer:

- Strokovne ocene možnih pomembnih vplivov na okolje za poseg: Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja – del 1, ki ga je pod št. 300116-jh/nz dne 19. 1. 2016 izdelal E-NET OKOLJE d.o.o,

- Strokovne ocene možnih pomembnih vplivov na okolje za poseg: Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja – del 3, ki ga je pod št. 300216-pb dne 19. 1. 2016 izdelal E-NET OKOLJE d.o.o.

Ugotovljeno je bilo, da bo kanalizacija zgrajena iz ustreznih materialov in vodotesno, pred pričetkom obratovanja pa bo izveden tudi preizkus vodotesnosti v skladu z veljavnimi standardi, zato cevovodi in spremljajoči objekti ne predstavljajo tveganja za onesnaženje podzemne vode. Nadalje je bilo v postopku ugotovljeno oz. upoštevano dejstvo, da so bila za nameravani poseg s strani Direkcije za vode, Urada za upravljanje z vodami, Oddelka območja Srednje Save, predhodno že izdana vodna soglasja.

Tako je bilo dne 17. 7. 2013 izdano tudi vodno soglasje št. 35507-661/2013 k projektni rešitvi za gradnjo povezovalnega kanala C0 v MO Ljubljana, v katerem so se presojali vplivi tega posega na vodni režim oz. stanje voda. Navedeno vodno soglasje, kot tudi vse druge odločbe, na katere se ARSO sklicuje v zgoraj navedenem sklepu št. 35405-28/2016-2 z dne 28. 1. 2016, so bile priložene k zahtevi za izvedbo predhodnega postopka.

Z vidika vpliva nameravanega posega na vodni režim oz. stanje voda so v sklepu št. 35405-28/2016-2 z dne 28. 1. 2016 navedeni tudi omilitveni ukrepi, ki jih je treba upoštevati na vodovarstvenih območjih, in sicer:

- izdelava popisa preteklih dejavnosti na zemljiščih vzdolž trase z namenom ugotovitve, ali so bile uporabljene ali skladiščene nevarne snovi; v primeru ugotovitve predhodnega onesnaženja tal je treba natančno preiskati kakovost zemljine in preprečiti morebiten prodor starih onesnaženj v podzemno vodo in v zajetja vodovoda;
- ureditev parkirišča za delovne stroje in naprave za izvajanje gradbenih del izven območja izkopa na utrjeni neprepustni površini, kjer se lahko zadrži celotna količina pretočenega goriva za oskrbo delovnih strojev;
- parkirišče za delovne stroje in naprave za izvajanje gradbenih del ne sme biti v neposrednem zaledju črpališč;
- prostor za pretakanje goriva mora biti urejen tako, da ob morebitnem razlitju ali v primeru naliva ni možen odtok nevarne snovi v tla in v kanalizacijo;
- pretakanje goriva se ne sme izvajati v gradbeni jami, temveč na ustrezno zaščiteni utrjeni površini;
- izkopi se ne smejo izvajati v času intenzivnih padavin, dela pa se morajo izvajati po odsekih tako, da odprt jarek ne ostane izpostavljen padavinam;
- vsi delovni stroji, vozila in naprave morajo biti med gradnjo vsakodnevno pregledani glede puščanja olja ali goriva;
- določiti se mora postopek in izdelati navodila za ukrepanje v primeru razlitja nevarne snovi (v postopku priprave izvedbene dokumentacije);
- v primeru razlitja je treba takoj obvestiti tudi upravljavca vodnega vira (JP Vodovod - Kanalizacija d.o.o.) in okoljsko inšpekcijsko službo;
- natančno je treba beležiti stanje sestave tal in kanalizacije, popis mora potrditi nadzornik gradnje;
- v primeru poškodbe kanalizacije je treba njenemu upravljavcu podati zahtevo po odpravi poškodbe;
- upoštevati je treba možnost nastopa vzgona pri projektiranju in izvedbi na območjih visokega nivoja podzemne vode;
- preverjati je treba vodotesnost cevovodov pred uporabo, da bo onemogočeno iztekanje odpadnih vod v podtalje.

Ob upoštevanju navedenih omilitvenih ukrepov je bil v predhodnem postopku vpliv nameravanega posega na emisije snovi v vode ocenjen kot manj pomemben, zaradi česar je bilo tudi odločeno, da za nameravani poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja, so nam še sporočili z ministrstva.

Preberite še:

pitna voda
Novice "Pravico do varne pitne vode smo vpisali v ustavo in tam tudi obstali"
Zoran Janković
Novice Poslanci in poslanke kritični do projekta župana Jankovića #video
Novice Gradnja kanalizacije: tovornjaki na gradbišče v spremstvu policije #video
Ne spreglejte