"Pravico do varne pitne vode smo vpisali v ustavo in tam tudi obstali"

V petek bo v državnem zboru na zahtevo SDS izredna seja na temo zaščite pitne vode zaradi gradnje kanalizacijskega voda nad vodovarstvenim območjem. Prejšnji teden je odbor državnega zbora poslancem predlagal, naj na seji vladi priporoči, naj takoj zagotovi spoštovanje ustavne in neodtujljive pravice do zasebne lastnine ter zaščito vseh virov pitne vode kot ustavno varovane kategorije.

Problematičnih 4,5 kilometra trase

Skozi dobrih 12 kilometrov dolg povezovalni kanalizacijski vod, poimenovan C0, ki ga gradi mestna občina Ljubljana, se bo odpadna voda iz Medvod in Vodic stekala do centralne čistilne naprave v Zalogu. Približno 4,5-kilometrski del trase tega kanalizacijskega voda, in sicer od Broda do Ježice, poteka po ožjem vodovarstvenem območju s strožjim režimom varovanja. Na tem območju namreč podzemni vodni tok potuje do vodarne v Klečah, od koder prihaja velika večina pitne vode za 300 tisoč Ljubljančanov. Pitna voda je dobre kakovosti in jo Ljubljančani pijejo povsem neobdelano.

Gradnja kanalizacijskega voda C0 je del velikega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, v okviru katerega se bo na kanalizacijsko omrežje priključilo več tisoč uporabnikov greznic. Projekt je vreden dobrih 111 milijonov evrov, sofinancira pa ga tudi Evropska unija.

V javnosti se porajajo vprašanja o varnosti gradnje kanalizacijskega voda nad podzemnim tokom pitne vode, ki jo pijejo prebivalci prestolnice. V primeru napak ali namernega poškodovanja kanalizacijskega voda bi namreč odpadna voda onesnažila pitno vodo.

Vodovarstvena območja v Ljubljani. Trasa kanalizacijskega voda bi potekala po območju (na grafiki je označen s temno rumeno barvo), ki je ožje vodovarstveno območje s strožjim režimom varovanja. Foto: Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja

Gradnjo poskušali preprečiti kmetje

Minuli teden so gradnjo kanalizacijskega voda v Ježici z barikadami poskušali preprečiti kmetje, ki ne želijo, da se gradi na njihovih kmetijskih zemljiščih, in opozarjajo na nevarnosti gradnje na vodovarstvenem območju. Ni jim uspelo. Več v članku Gradnja kanalizacije: tovornjaki na gradbišče v spremstvu policije #video.

"Morali bi upoštevati moderne koncepte"

Kot pravi Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije, se odpadne vode iz občine Medvode že zdaj prek ljubljanskega kanalizacijskega sistema, natančneje po trasi Celovške ceste, odvajajo na čistilno napravo v Ljubljani.

"Projekt gradnje novega kanalskega sistema iz Občine Medvode se je koncipiral še v obdobju delovanja Papirnice Goričane. Industrijska odpadna voda, ki je nastajala tam, je povzročala izjemno velik pritisk na vodno okolje. Nastajal je tudi ogromen smrad. Težave so takrat reševali s projektom novega cevovoda, ki naj bi omogočal prevajanje več deset tisoč PE enot odpadne vode (projekt "C0") (PE ali populacijski ekvivalent je enota za obremenjevanje vode, op. a.).

Za obvladovanje odpadnih komunalnih voda, ki bi nastajale zaradi novih poselitev v območju občin Medvode in severozahodnega dela MOL ter za boljše obvladovanje sedanjih tamkajšnjih komunalnih voda bi morali upoštevati moderne koncepte," pravi Globevnikova.

"To so koncepti celovitega in krožnega upravljanja voda (zapiranje snovnih tokov, ponovna uporaba vode, napredne tehnologije ...), in ne linearnega. Obstoječi projekt je namreč odraz starega, to je linearnega ("odvzemi iz okolja", "uporabi" in "zavrzi v okolje") koncepta. Poleg tega se gradi za bodoče odpadne vode. Zdaj je teh le za petino zmogljivosti cevovoda," pravi.

Foto: Getty Images

"Veliko objektov, ki že zdaj pomenijo tveganja za vodni vir"

Kot še pravi predsednica društva vodarjev, na napajalnem območju vodnega vira v Klečah obstaja veliko objektov, ki vsi že zdaj pomenijo tveganja za vodni vir.

"Pravno predpisani režimi obnašanja glede na stopnjo 'potrebnega vodovarstva' so pomembno vodilo pri obvladovanju tveganj. Vendar nekaj metrov stran od začrtanih linij ne pomeni pomembne razlike v tveganjih, pomeni le drugačne upravne postopke. Kako so se ti vodili na C0, smo lahko poslušali tudi na seji odbora DZ," pravi Globevnikova.

Dodaja, da si je med poslušanjem razpravljavcev na seji odbora DZ o tej tematiki minuli petek želela, da bi enako pozornost odbor DZ posvetil tudi drugim perečim problemom varovanja vodnih virov s pomočjo vodovarstvenih režimov, recimo Sorškega polja, Javornikov in Ptujskega polja.

"Pri prvem tamkajšnja organizirana javnost ne želi nobenih režimov. S tem se povečuje tveganje za oskrbo Škofje Loke s pitno vodo. Na drugem območju (Postojna) tamkajšnja organizirana javnost želi bolj stroge vodovarstvene režime in prenehanje izvajanja vojaških vaj na napajalnem območju vodnega vira. Pri tretjem območju (Ptujsko polje) pa vemo, da so kazalniki kakovosti voda, ki se uporabljajo za oskrbo s pitno vodo, na meji zdravstvenega tveganja. Tam se o vprašanju politično raje ne govori. Še več, pritiski na vodne vire se povečujejo. Tudi z odobravanjem državne politike,"  pravi.

"Šibka sposobnost razpravljanja in modrega odločanja"

"Pravico do varne pitne vode smo vpisali v ustavo in tam tudi obstali. Tudi z odobravanjem državne politike. C0 in vsi preostali primeri čudnega vedenja v zvezi z upravljanjem voda so torej izkaz naše šibke sposobnosti razvijanja modernih projektnih idej, razpravljanja o upravičenostih in modrega odločanja. Amandmaji seje odbora DZ glede C0 so šli v smer zahtev 'ustreznega postopka umeščanja objekta v prostor', in ne 'začnimo končno v Sloveniji izvajati v ustavo zapisano pravico do pitne vode na osnovi krožnega gospodarstva in prilagajanja klimatskim spremembam'," še pravi Globevnikova.

"Vodovarstveni režimi so le eden izmed inštrumentov za 'zavarovanje vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem ali so namenjeni za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivali na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino'. Kako je z vodovarstvenimi režimi vodnih virov, pa vidimo pri zgoraj opisanih primerih. Kot nam prija," še dodaja predsednica društva vodarjev.

Vprašanja smo pred dnevi poslali tudi na ministrstvo za okolje in prostor, mestno občino Ljubljana in Javno podjetje Voka-Snaga. Objavimo jih takoj, ko jih prejmemo.

Poglejte še prispevek oddaje Planet 18 s protesta kmetov minuli teden: