Ponedeljek, 8. 7. 2019, 7.56
6 let
Zakaj je financiranje zasebnega šolstva vroč politični kostanj?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
19
So zasebne šole šole za elite, grožnja javnemu šolstvu, prostor, kjer se (lahko) osnovnošolcem predava neko drugačno resnico kot v javnem šolstvu? Vse to je slišati v politični razpravi ob predlogu novele, ki zaostruje pogoje za ustanavljanje zasebnih šol in zmanjšuje njihovo proračunsko sofinanciranje. Predlog ministrstva za izobraževanje Jerneja Pikala je naletel na nasprotovanje tako v delu koalicije kot v opoziciji. Šef ljubljanske waldorfske šole Iztok Kordiš predlogu nasprotuje, a meni tudi, da se tema po nepotrebnem politizira.
V šestih zasebnih šolah pri nas se šola manj kot odstotek vseh slovenskih osnovnošolcev. A ob noveli, ki ureja financiranje zasebnega šolstva in pogoje za ustanavljanje zasebnih šol, se je vnela vroča politična razprava.
Z levega političnega pola prihajajo mnenja, da je zasebno šolstvo grožnja javnemu, da so zasebne šole namenjene elitam in da pri vprašanju šolanja ne more biti delitev na bogate in revne.
Z desnega pa, da bo predlagana novela, o kateri bodo predvidoma jutri odločali poslanci državnega zbora (DZ), zavrla razvoj zasebnih šol, da staršem jemlje svobodno izbiro, nekateri menijo, da je njen namen ohraniti enoumno vladno šolstvo.
Na primeru Waldorfske šole Ljubljana predstavljamo ustroj sistema zasebnega šolstva pri nas ter argumente in dileme o predlogu ministra za izobraževanje Jerneja Pikala. Poslance pa smo vprašali, ali bodo novelo podprli.
Imamo v Sloveniji zasebne osnovne šole?
V Sloveniji imamo šest zasebnih šol, štiri v Ljubljani in dve v Mariboru. Ljubljanska waldorfska šola (na fotografiji) pa ima enoti še v Naklem in Žalcu. V vseh treh enotah se šola 600 otrok.
Da. Javno veljavni izobraževalni program izvaja šest zasebnih osnovnih šol.
- Waldorfska šola Ljubljana je začela pouk v šolskem letu 1992/93. Pod njeno okrilje spadajo tudi waldorfske šole v Naklem, Žalcu in Ajdovščini - v ljubljanski enoti se šola 450 otrok, v vseh štirih skupaj 740 otrok.
- Še ena zasebna šola je katoliška Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana, ki je začela pouk v šolskem letu 2008/09.
- Osnovna šola Montessori v ljubljanskem Podutiku deluje od leta 2010. V šolskem letu 2018/2019 šolo obiskuje 136 otrok od prvega do devetega razreda.
- Leta 2015 so tudi v Mariboru dobili Osnovno šolo Montessori, ki deluje v okviru Zavoda Antona Martina Slomška.
- Od leta 2015 deluje tudi Waldorfska šola Maribor.
- Kot zadnja je leta 2016 vrata odprla osnovna šola Inštituta za celostno vzgojo in izobraževanje otrok LILA v Ljubljani.
Ali je program teh šol drugačen od javnih?
Vse zasebne šole sledijo ciljem izobraževanja, ki jih predpiše država in so torej enaki ciljem javnih šol. Skladnost programa posamezne zasebne šole s temi cilji presoja in potrdi strokovni svet za izobraževanje (ta deluje pod okriljem ministrstva za izobraževanje).
Kot pravi direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš, je razlika v načinu dela: "Naš program izhaja iz otrokovega razvoja. Gre za drugačen metodični pristop. Poudarek je na celostnem razvoju osebnosti. Drugačen je tudi predmetnik in v posameznih delih tudi učni načrt. Veliko poudarka namenjamo razvoju socialnih veščin."
Po njegovem mnenju je delitev na javno in zasebno šolstvo neposrečena. "Trdim, da smo vsi javne šole, saj smo odprti za javnost, neprofitni, delujemo v javnem interesu. Bolj smiselna bi bila delitev na vladne in nevladne šole, saj smo po načinu delovanja, financiranju, organizaciji blizu nevladnim organizacijam."
So dostopne vsakemu otroku?
V primerjavi z javnimi osnovnimi šolami je v zasebnih treba plačati šolnino. A v waldorfski šoli, kjer starši plačujejo od 50 do 170 evrov, to ni edini pogoj za vpis. Po Kordiševih besedah je pogoj šole tudi, da si družina res želi šolanja po njihovem programu, zato je pomemben element vpisnega postopka intervju z družino otroka. Če je eden od članov proti, lahko to povzroči nesoglasja, česar si v šoli ne želijo, pojasni.
Omejeno pa je tudi število prostih mest. Kot pravi sogovornik, vsako leto prejmejo dvakrat več prošenj, kot imajo prostih mest.
"Naša ideja je, da je razred svet v malem. Tudi zato si želimo otrok iz vseh socialnih slojev," pravi Iztok Kordiš, direktor waldorfske šole.
Kako se financirajo?
Po trenutni zakonodaji država financira 85 odstotkov programa zasebnih šol. Izjema je waldorfska šola v Ljubljani, ki je financirana stoodstotno, saj je nastala pred spremembo zakonodaje in ima koncesijo (ustanovljena je bila že leta 1992, danes veljavna zakonodaja je bila sprejeta leta 1996). Za enote v Naklem, Ajdovščini in Žalcu, ki so bile ustanovljene kasneje, pa že veljajo nova pravila.
Čeprav je njen program v celoti financiran iz proračuna, starši otrok v Waldorfski šoli Ljubljana plačujejo še šolnino. "Država financira program po normativih, ki pa ne ustrezajo dejanskim stroškom. Proračunsko financiranje tako pokrije približno 80 odstotkov dejanske cene programa, razliko pa doplačajo starši. V šolnino je vključen tudi nakup potrebščin," pravi Kordiš.
Doplačilo se giblje med 50 in 170 evri, odvisno od socialnih razmer otrokove družine. Prehrano starši - tako kot v javnih šolah - plačujejo posebej.
Zakaj sploh govorimo o spremembah v načinu financiranja zasebnega šolstva?
Ker je ustavno sodišče pred štirimi leti in pol ugotovilo, da je trenutni sistem financiranja zasebnih šol v neskladju z ustavo, in zakonodajalcu (torej vladi in DZ) naložilo, da neustavnost odpravi.
Trenutna zakonodaja je v navzkrižju z drugim odstavkom 57. člena ustave, ki pravi, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev, je odločilo sodišče.
"Zakon je primeren, ker varuje dostop vseh otrok do kakovostnega osnovnega šolstva, ne glede na to, od kod prihajajo in kako premožni so njihovi starši," o predlogu ministra Jerneja Pikala pravijo v SD.
Kaj predlaga vlada?
Novela ministrstva za izobraževanje, znanost in šport predvideva ločitev programa na obvezni in razširjeni del. Prvega bi država v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega pa ne bi financirala.
"Glede na to, da zakon o osnovni šoli ne opredeljuje razširjenega programa za zasebnike ter da je mogoče javno veljavnost zasebnega programa pridobiti brez opredelitve razširjenega programa, smo mnenja, da njegovo financiranje v zasebnih šolah ni upravičeno," je dejal Pikalo.
Novela poleg tega med pogoje za državno sofinanciranje zasebnih šol vrača tudi dva pogoja: prvi je, da lahko zasebna šola izvaja samo programe, ki so drugačni od tistih v državnih šolah, drugi pa, da ima šola vpisana najmanj dva oddelka prvega razreda.
Kaj bi novi zakon spremenil?
Predlog bi vplival na pet od šestih zasebnih šol: ljubljanska waldorfska šola namreč deluje s koncesijo in nanjo zakon ne vpliva. Vpliva pa na njeni kasneje ustanovljeni enoti v Naklem in Žalcu. V vseh zasebnih šolah pa bi predlog veljal šele za nove generacije otrok: torej bi začel veljati za otroke, ki se bodo vpisovali čez devet let, pravi Kordiš.
Takrat bi po nekaterih ocenah šolam proračunski prihodki upadli za petino, posledično pa bi se dvignile šolnine. Drugega vira prihodka namreč šole nimajo, pravi Kordiš. "Zasebne šole bodo potem res lahko izbirali le tisti, ki si to lahko privoščijo."
Pa učinki za javne finance?
Država je leta 2016 za delovanje zasebnih šol dala 3,6 milijona evrov. Po oceni zakonodajno-pravne službe DZ bi se obseg proračunskega financiranja zmanjšal. Za koliko, ni znano.
"Zasebne šole bodo potem res lahko izbirali le tisti, ki si to lahko privoščijo," učinke predlagane zakonodaje, če bo seveda sprejeta, ocenjuje Iztok Kordiš iz Waldorfske šole Ljubljana.
Kaj pravijo kritiki novele?
Zakonodajno-pravna služba DZ je v mnenju med drugim opozorila, da:
- ministrstvo v predlogu ni utemeljilo javnega interesa za takšno poslabšanje pravnega položaja zasebnih šol ter staršev in otrok;
- ni pojasnjeno, zakaj predlagatelj ukinja sofinanciranje tistega dela razširjenega programa, ki je enotno določen za vse osnovne šole. Razširjeni program po zakonu o osnovni šoli je namreč širši pojem, ki je sestavljen iz dejavnosti, ki so obvezne in enotno določene za vse šole in jih sofinancira država, so še opozorili v mnenju.
Tudi Kordiš - v nasprotju z razlago Pikala - pravi, da je tako imenovani razširjeni program zanje obvezen. "Gre na primer za dopolnilni pouk in popoldansko varstvo. Tega moramo tudi mi zagotavljati, a nam ga v skladu s predlogom država ne bi financirala."
Država pa že zdaj ne financira tistega dela programa, ki je specifičen za posamezno šolo. "Če bi se mi na primer odločili, da uvedemo predmet zunaj programa, na primer o gojenju platan, ga že zdaj država ne bi sofinancirala," pravi. Iz ustavne odločbe iz leta 2014 izhaja, da je primer nefinanciranega dela razširjenega programa tudi verouk, ki ga kot predmet izvajajo v katoliških zasebnih šolah.
Na ministrstvu kritikom odgovarjajo, da polno financiranje razširjenega dela programa ni bilo predmet ustavne presoje. Ob to se je v sobotni prilogi Dela obregnil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki se sicer o tem, kaj vse je zajemala ustavna presoja, ni izrekel. Kljub temu pa je bil kritičen do Pikalovega predloga: "Financiranje tistega dela, ki ga ustavna presoja zajema, je treba dvigniti na 100 odstotkov, financiranje morebitnega preostalega dela pa pustiti na dosedanjih 85 odstotkih, če res niso bili predmet presoje."
Ali je edina sprememba pri višini financiranja?
Kordiš meni, da bi v noveli predlagani dodatni pogoj za financiranje zasebnih šol, ki bi morala imeti zapolnjena najmanj dva oddelka prvega razreda, zavrl odpiranje novih zasebnih šol.
"Tak pogoj smo pred leti že imeli v zakonodaji, a je bil kasneje črtan. Ko je to veljalo, ni bila ustanovljena nobena zasebna šola, po spremembi zakona so se začele odpirati nove."
Predlogu ministrstva za izobraževanje Jerneja Pikala o spremembah pri financiranju zasebnih šol se obeta podpora, a je zelo verjetno, da sledi veto državnega sveta, morda pa tudi ustavna presoja.
Zakaj bi ministrstvo želelo omejiti zasebne šole?
Iz izjav vladajočih strank (več o teh v nadaljevanju) izhaja, da se bojijo, da bi polno financiranje zasebnih šol izrinilo javno šolstvo. "Če bi država financirala zasebne šole v enaki višini kot javne, bi to pomenilo začetek konca javnega šolstva v Sloveniji," menijo v vladajoči LMŠ.
Kordiš meni, da razprava v postopku sprejemanja novele poskuša vnesti koncept strahu pred zasebnim šolstvom.
"Sistem dobro deluje 28 let. Vseskozi smo veljali za obogatitev šolskega sistema, zdaj pa smo naenkrat grožnja. Zakaj tak strah, ne vem," pravi in doda: "Zanimivo je, da stranke, ki v kulturi podpirajo nove pristope, v šolstvu te zavračajo."
Na vprašanje, kako komentira argument nekaterih kritikov novele, da gre tudi za vprašanje ideologije, češ da želi vlada z oviranjem zasebnih šol doseči enoumje, odgovori na kratko: "Upam, da smo to že presegli."
Po njegovem mnenju se nestrpnost umetno vnaša v to tematiko in ustvarja napačen vtis, da gre za boj med javnim in zasebnim. "Beseda zasebno ima pri nas prizvok zaslužkarstva, kar pa v šolstvu nikakor ne drži. Vse šole so organizirane kot zavodi in so neprofitne organizacije. S tem se zamegljuje vsebinska razprava," pravi. "Neoliberalizem res vdira v šolstvo, a na drug način - prek tehnologij in standardiziranih testov, ki terjajo nakupe učbenikov, opreme in podobno. Pa tudi prek vnašanja tekmovalnega duha v šolstvo, katerega namen naj bi bilo vse kaj drugega kakor tekmovanje."
Bodo poslanci Pikalov predlog podprli?
Predlog novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja bo predvidoma osrednja tema na plenarni seji poslancev DZ ta teden. Da bi bila takšna ureditev protiustavna, so prepričani v delu opozicije, povsem enotnega stališča pa niso niti v koaliciji. V SD naj bi namreč vztrajali pri predlagani rešitvi, medtem ko naj bi bili v SMC na nasprotnem bregu. Vprašali smo jih, ali bodo novelo podprli, tu so povzetki odgovorov:
-
Premier Marjan Šarec je v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ danes dejal, da mu je žal, da na odboru DZ ni bilo sprejeto njihovo dopolnilo, s katerim bi osnovni člen predlagane novele pustili odprtega in tako omogočili pogovore o kompromisni rešitvi.
LMŠ: Novelo bodo podprli. V stranki so sicer presodili, da Pikalov predlog potrebuje popravek, saj bi morali sofinancirati tudi dopolnilni in dodatni pouk ter jutranje varstvo, torej del razširjenega programa. Zato so poslanci stranke prejšnji teden predlagali amandma, ki bi to anomalijo odpravil, a ni bil sprejet. Zdaj v LMŠ pravijo, da bodo kljub temu predlog novele zakona podprli, saj "na podlagi zagotovil ministra Pikala predlagana novela zakona, kljub tej pomanjkljivosti, uresničuje ustavno odločbo". Z zahtevo opozicije po polnem financiranju programa zasebnih šol se ne strinjajo. Tega ustavno sodišče ni zahtevalo, menijo in dopišejo: "Če bi država financirala zasebne šole v enaki višini kot javne, bi to pomenilo začetek konca javnega šolstva v Sloveniji." -
"Zakon je primeren, ker varuje dostop vseh otrok do kvalitetnega osnovnega šolstva, ne glede na to, od kod prihajajo in kako premožni so njihovi starši," menijo v poslanski skupini SD Dejana Židana.
SD: Poslanci stranke, ki ji pripada tudi predlagatelj, minister Pikalo, bodo predlog podprli. Menijo, da novela sledi odločbi ustavnega sodišča ter hkrati uresničuje temeljno poslanstvo izobraževalnega sistema: vzpostavljanje, ohranitev in krepitev javnega, kakovostnega in vsem dostopnega izobraževanja. Na vprašanje, kako komentirajo pripombe zakonodajno-pravne službe, odgovarjajo: "Pristojni parlamentarni odbor je predlog novele ocenil kot primeren za nadaljnjo obravnavo v obliki, kot je bil predlagan, z enim amandmajem. Zakon je primeren, ker varuje dostop vseh otrok do kvalitetnega osnovnega šolstva, ne glede na to, od kod prihajajo in kako premožni so njihovi starši." - SMC: Odločitev bodo "sporočili" z glasovanjem v DZ, so nam odgovorili na vprašanje. STA pa poroča, da novele ne bodo podprli, ker ne uresničuje ustavne odločbe. "Če bo zakon sprejet, bodo pobudniki ustavne presoje, ki jim je ustavno sodišče pritrdilo, na slabšem," je po pisanju STA opozoril Igor Zorčič. Po njegovih navedbah pa jih v SMC tudi žalosti, da se je veliko razpravljalo o ogrožanju javnega šolstva, čeprav slednjega varuje že obstoječi zakon. "Očitno ideološki spor botruje temu, da se DZ verjetno ne bo zedinil glede vsebine zakona."
-
V stranki SAB, ki jo vodi Alenka Bratušek, menijo, da je višina financiranja zasebnih šol stvar zakonodajalca. Predlog Pikala podpirajo.
SAB: Predlog podpirajo. "Nasprotujemo vsem ukrepom v smeri, ki bi dolgoročno oslabili javno šolstvo, ga postavili v slabši položaj in pripeljali do dveh vrst šol - tistih za bogate in tistih za ravne. /.../ Ker država ustrezno vzdržuje mrežo javnih osnovnih šol, menimo, da ni dolžna v celoti financirati izobraževalnih programov, ki jih izvajajo zasebne osnovne šole brez koncesije," pravijo. Pozdravljajo tudi morebitno ustavno presojo, ki bo pokazala, ali je bil pomislek zakonodajno-pravne službe ustrezen. Sami menijo, da je odločitev o višini financiranja zasebnih šol stvar presoje zakonodajalca, ne (ustavnega) sodišča. -
V DeSUS, ki jo vodi Karl Erjavec, pravijo, da si prizadevajo, da "bi se ta dilema končno razrešila, z namenom, da ohranimo tako javno kot zasebno šolstvo".
DeSUS: Novelo bodo podprli. V stranki so mnenja, da se ustavno odločbo lahko razume in interpretira na različne načine. Kot pravijo, podpirajo idejo, da financiranje obveznega osnovnošolskega programa ostane 100-odstotno, medtem ko se razširjeni program financira po presoji zakonodajalca. - SDS: Novele ne bodo podprli, saj, kot pravijo v stranki, "ne sledi odločbi ustavnega sodišča, ki narekuje 100-odstotno financiranje javno veljavnih programov, kamor sodijo tudi razširjeni programi". Pripombe zakonodajno-
"Od sprejetja odločbe dalje zadnjih pet let spremljamo zgolj napore različnih ministrov, da bi čim bolj inovativno zaobšli odločbo ustavnega sodišča. S tem pa kršijo ne le pravice staršem, temveč tudi otrokom," menijo v SDS, ki jo vodi Janez Janša.
pravne službe DZ so utemeljene, menijo. Sami so, kot pravijo, v štirih letih in pol od odločbe ustavnega sodišča petkrat - tudi kot amandma na novelo, ki je zdaj v sprejemanju - predlagali uzakonjenje 100-odstotnega financiranja javno veljavnih programov v vseh šolah, a niso dobili podpore. "S predlagano novelo ZOFVI se še poslabšuje trenutno stanje in se skuša ohraniti protiustavno stanje," menijo v opozicijski stranki. -
"Predlog vsebuje zgolj 14 členov, zakonodajno-pravna služba DZ pa je opozorila, da obstaja možnost, da kar devetkrat krši ustavo," izpostavljajo v NSi, ki jo vodi Matej Tonin.
NSi: Predloga ne bodo podprli. "Zakon ne samo, da ne odpravlja neustavnosti, povzroča celo nove in globlje kršitve ustave ter področne zakonodaje," so kritični. Menijo, da stranke, ki bodo predlog podprle, "tvegajo popolni fiasko", saj bi lahko ustavno sodišče zakon razveljavilo. "Predlog vsebuje zgolj 14 členov, zakonodajno-pravna služba DZ pa je opozorila, da obstaja možnost, da kar devetkrat krši ustavo." - Levica: Odgovora še nismo prejeli.
- SNS: Odgovora še nismo prejeli.
Bo poslanska podpora dovolj?
Čeprav bi poslanke in poslanci predlog vsaj z relativno večino tokrat lahko potrdili, obstaja verjetnost, da bi državni svet kasneje izglasoval veto in predlog novele vrnil v odločanje državnemu zboru, ki mora v drugo predlog potrditi z absolutno večino (s 46 glasovi za). Nasprotniki imajo kasneje še možnost, da zahtevajo ustavno presojo.
19