SiolNET. Novice Slovenija
4,01

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Piščanci so danes štirikrat večji kot pred 50 leti

4,01

termometer

piščanci
Foto: Getty Images

Danes jemo štirikrat večje piščance, kot so jih naši stari starši. Piščančji industriji je s spreminjanjem genetike namreč uspelo razviti križance živali, ki lahko s hitrim prirastom rastejo kar dvakrat hitreje kot pred desetletji, pri tem pa rejci uporabijo manj krme.

Piščančje meso, piščanec, piščančje prsi Novice Nemška raziskava: piščanci v trgovinah polni "superbakterij"

Izsledki ameriške študije, objavljene v znanstveni publikaciji Poultry Science, kažejo na to, da so današnji piščanci v povprečju štirikrat večji od piščancev, ki so jih vzrejali pred 50 ali 60 leti. Leta 1955 so za vzrejo piščanca za zakol potrebovali 70 dni, danes je ta čas le še 47 dni, navaja študija.

Študija se naslanja na podatke z ameriških farm, kako pa je pri nas? Ali tudi pri nas piščanci rastejo hitreje?

Lani vzredili dva piščanca na Slovenca

Po pojasnilih Olge Zorman Rojs, profesorice veterine na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, prireja piščančjega mesa sloni na križancih med različnimi pasmami in linijami. Ti priraščajo hitreje kot piščanci, ki so jih redili pred desetletji.

Večino piščančjega mesa - perutninska industrija v Sloveniji je po podatkih statističnega urada lani vzredila več kot štiri milijone pitovnih piščancev - torej dobimo z vzrejo križancev. Po besedah Zorman Rojseve pa obstajajo tudi hibridi, ki so namensko selekcionirani na počasnejšo rast in se zato vzrejajo dlje časa.

Število vzrejenih piščancev v zadnjih 18 letih Število vzrejenih piščancev v zadnjih 18 letih Foto: Statistični urad Republike Slovenije

Do klavne teže s čim manj krme

Za križanje in ustvarjanje piščancev križancev ter kokoši nesnic z najboljšimi "proizvodnimi lastnostmi" skrbijo selekcijske hiše. Eden od glavnih ciljev velikih selekcijskih hiš po svetu pa je, da piščanec kar najhitreje doseže klavno težo in pri tem uporabi čim manj krme.

Za primerjavo: ko se piščanec zvali, je težak približno 40 gramov. S hitrim prirastom pa lahko piščanci danes v petih tednih dosežejo težo, ki so jo še pred dobrimi tremi desetletji dosegli v desetih tednih.

A hitrejši tempo reje vpliva na anatomsko sestavo današnjih piščancev.

"Brojlerji (pitovni piščanci, op. p.) imajo v primerjavi s tistimi izpred desetletij več mišičnine na prsih in bedrih, kar sicer tudi tržno velja za najbolj cenjeno meso," pojasnjuje Zorman Rojsova.

Današnji pitovni piščanci imajo nekoliko podaljšano prsnico, tudi prsne mišice so bolj obsežne in bedra krepkejša. "Če pogledamo recimo druge organe in organske sisteme, sta pljučna kapaciteta in kapaciteta dihalnega sistema ostali enaki, pa tudi kosti se ne razvijejo hitreje kot pred desetletji," je povedala Zorman Rojsova.

piščanci Foto: Getty Images

Na vprašanje, ali na velikost in težo današnjih rejenih piščancev vpliva tudi večja količina vode, je odgovorila študija iz leta 2012, ki kaže, da se je zaradi manjše starosti piščancev pri zakolu fiziološka vsebnost vode rahlo povečala, vsebnost proteinov pa zmanjšala. 

Vsebnost vode v prsih in bedrih piščancev se je povečala za dva odstotka, medtem ko se je vsebnost beljakovin zmanjšala za tri odstotke. Spremembe so tako zelo majhne in bistveno ne vplivajo na velikost in težo živali. 

Piščanci so danes bolj dovzetni za okužbe in imajo več zdravstvenih težav

Posledica hitro rastočih in težjih piščancev pa so tudi številne zdravstvene težave – večina teh izhaja iz gibalnega in dihalnega sistema.

Piščanci za zakol pospešeno rastejo od 32 do 42 dni. V tem razmeroma kratkem času zrastejo do teže, primerne za zakol. Ker zelo hitro pridobivajo mišično maso, razvoj kosti pa se ne razvija sorazmerno, imajo težave pri premikanju, težje hodijo in več počivajo.

piščanci, perutnina Foto: Reuters

Bolj so občutljivi tudi na bakterijske in virusne okužbe. Najpogostejše zdravstvene težave pri pitovnih piščancih so okužbe sklepov, kosti in tetiv.

Poleg bolezni gibalnega sistema se zdravstvene težave pojavljajo tudi na dihalih. Kot razlaga Zorman Rojsova, je dihalni sistem piščancev kot pri drugih pticah sestavljen iz sapnika, pljuč in zračnih vrečk, kljub genetskim spremembam pitovne perutnine pa se ta pravzaprav ni povečal.

"Piščanci za intenzivno presnovo potrebujejo veliko kisika, in če so rejni pogoji slabi, so živali bolj občutljive za respiratorne okužbe," razlaga Zorman Rojsova.

Če žival zboli, še ne pomeni, da ne bo primerna za zakol

A kot poudarja profesorica veterine, če žival zboli, to še ne pomeni, da ni primerna za zakol in kasnejšo prodajo. "Tako kot pri preostalih živalih so tudi pri bolnih piščancih dovoljena zdravljenja. Veterinar je tisti, ki presodi, kaj v takšnem primeru storiti," dodaja.

Kot je povedala sogovornica, je treba ob zdravstvenih težavah piščancev najprej ugotoviti, kaj je bolezen povzročilo oziroma zakaj se je ta pojavila. Piščanci v Perutnini Ptuj Na zdravje piščancev seveda najbolj vplivajo optimalni rejni pogoji.

"Boljši ko so pogoji reje in manjša ko je naselitev živali na kvadratni meter, manj je zdravstvenih težav."

Po pravilniku o zaščiti rejnih živali morajo imeti objekti za rejo piščancev prezračevalne sisteme, ki preprečujejo pregretje v kombinaciji s sistemi za ogrevanje, zato da se izloči čezmerna vlaga, zagotovi primerna temperatura in zadostna količina kisika v hlevu.

piščanci, perutnina Foto: Reuters

Največja dovoljena gostota naseljenosti je 33 kilogramov žive teže piščancev na kvadratni meter, če pa so zato izpolnjeni dodatni pogoji, je dovoljena tudi gostejša naselitev.

Kako na rast piščancev vpliva prehrana?

Seveda je za kakovost mesa pomembna tudi prehrana rejnih živali. "Krmne mešanice temeljijo na koruzi in pšenici, kot vir beljakovin pa je dodana še soja. Pred leti so bile to beljakovine živalskega izvora. Poleg tega so v popolnih krmnih mešanicah dodani tudi vitamini, minerali in mikroelementi," pravi sogovornica.

piščanci Foto: Getty Images

V intenzivnih rejah piščance krmijo s tremi ali štirimi polnimi krmnimi mešanicami, med katerimi je največja razlika v odstotku beljakovin. Mlajše živali namreč potrebujejo več beljakovin kot starejše, starejše pa jedo energetsko nekoliko bogatejšo krmo. Razlike pa niso samo v sestavi krmila, temveč tudi v načinu pitanja.

Zgoraj omenjeni pravilnik o zaščiti rejnih živali določa, da morajo imeti piščanci krmo vedno na voljo ali pa jih je treba krmiti po obrokih. Krma jim ne sme biti odvzeta več kot 12 ur pred predvidenim zakolom.

Domači piščanci še vedno boljši od industrijskih

Piščanci, vzrejeni izven industrijskih obratov, rastejo počasneje in zato dlje časa. Praviloma so tudi dražji. A to meso ima na koncu določene prednosti.

"Strokovna priporočila kažejo na to, da imajo piščanci iz domače reje in tisti, ki se pasejo na travnikih, večji delež esencialnih maščobnih kislin in boljšo maščobnokislinsko sestavo," še pravi Zorman Rojsova.

Zoo Park Rožman, priselitev sibirskih tigrov Novice Sibirski tigri v Sloveniji: "Ne morejo verjeti, da so prišli nekam na zeleno v gozd." #video

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin