Petek, 6. 1. 2023, 7.40
1 leto, 10 mesecev
Za kristjane sveti trije kralji, badnji dan praznujejo pravoslavni verniki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,17
1
V nekaterih državah je praznik svetih treh kraljev dela prost dan, med drugim v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.
Večji del kristjanov danes praznuje praznik Gospodovega razglašenja, imenovan tudi praznik svetih treh kraljev. Pravoslavni verniki pa danes praznujejo t. i. badnji dan, ko bodo v cerkvah prevzeli badnjake, to je slamo in hrastove veje, jih odnesli domov ter v krogu družine pričakali božič. Osrednje bogoslužje Srbske pravoslavne cerkve pri nas bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
S praznikom svetih treh kraljev se kristjani spominjajo prihoda kraljevih odposlancev, ki so prišli v Betlehem preverit, ali se je na božič res rodil odrešenik. Po ljudskem izročilu so za praznik značilni koledniki. Ti so v četrtek obiskali tudi državni zbor, kjer jih je sprejela Urška Klakočar Zupančič.
Obisk kolednikov si lahko ogledate tukaj:
Praznik svetih treh kraljev, 6. januar, je povezan z zapisom v Svetem pismu, da je vladar Judeje Herod takrat, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake preverit, ali se je res rodil obljubljeni odrešenik. Pri tem je učenjake vodila zvezda.
V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril, in sicer zlato, kadilo in miro. Od tod izvira sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena - Gašper, Miha in Boltežar.
V svete tri kralje so oblečeni tudi trikraljevski koledniki, ki so v ljudski dediščini značilni za današnji praznik. Obiskujejo domove, prepevajo voščilne obredne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov.
Pravoslavni kristjani praznujejo badnji dan
Pravoslavni verniki so se na božič pripravljali s šesttedenskim postom, ki je bil namenjen notranji pripravi na rojstvo Jezusa Kristusa in se končuje danes. Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Borislava Livopoljca pravoslavci enako kot katoličani verjamejo, da jih je Jezus Kristus s tem, ko je prišel na svet, osvobodil od greha in smrti ter jim dal večno življenje. "Z njegovim rojstvom je bila premagana razlika med človekom in Bogom. S tem, ko je prišel na zemljo, nam je Bog pokazal, da smo lahko tudi mi deležni večnega življenja," je dejal za STA.
V pravoslavnih cerkvah bodo danes, dan pred božičem, delili badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Po besedah Livopoljca badnjak simbolizira okolje, v katerem se je po zapisih iz Svetega pisma pred več kot 2000 leti rodil Kristus.
Božič vsi kristjani praznujejo 25. decembra, vendar to za vse ne pomeni istega dne. Del pravoslavnih vernikov zaradi uporabe julijanskega koledarja, ki za našim gregorijanskim zaostaja 13 dni, božič praznuje 7. januarja.
Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, Romunska, Bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovale.
1