Slovenija zna
Petek, 6. 12. 2019, 18.00
4 leta, 4 mesece
Z vztrajnostjo in disciplino športnice razvila izdelek, ki ga zdaj ponuja svetu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,45
1
Urša Sačer je bila uspešna športnica, dokler se zaradi poškodb ni popolnoma prenehala ukvarjati s športom. Čeprav je bilo sprva težko, je nove izzive našla v oblikovanju. Iz ljubezni do potovanj je nastala ideja o vzglavniku in ležišču v enem. Prav v tem trenutku se na Kickstarterju iztekajo zadnji dnevi njene kampanje za izdelek Layon, s čimer je dobila potrditev, da si ljudje njenega izdelka želijo.
Čeprav je Urša sočasno nekaj časa trenirala tudi nogomet in prišla celo v nogometno reprezentanco, je bila od nekdaj njena največja ljubezen rokomet. Ko si je koleno poškodovala prvič, je za okrevanje potrebovala pol leta. Pozneje se je na tak način vrnila še trikrat – enkrat po operaciji slepiča in dvakrat po operacijah istega kolena.
"Po poškodbah sem se vračala nazaj, a nikoli več ni bilo enako. Ves čas je namreč prisotna neka psihološka ovira, zaradi česar se sprašuješ, ali boš nekaj naredil ali ne. Če ti uspe to preseči, je super, sicer pa ves čas igraš z omejitvami in se zavedaš, da bi lahko igral boljše, več tvegal, a tega nočeš," se spominja, kako je bilo vsakič, ko se je vrnila po dolgotrajnem okrevanju.
"Takrat se mi je podrl svet"
Po več operacijah kolena se je bilo težko sprijazniti, da tega športa ne bo več trenirala, a je izzive našla drugje.
"Takrat se mi je podrl svet. To je bil čas, ko sem živela za šport, za rokomet, za ligo prvakov, v kateri sem nekoč želela igrati. Imela sem popolnoma druge cilje, po drugi strani pa sem hodila na srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, nadaljevala na arhitekturi in študij končala na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
To sem imela za protiutež. Rokomet mi je bil všeč tudi zato, ker je ustvarjalen šport, ker je bilo potrebno hitro razmišljanje, takrat sem živela za to, a sem po drugi strani ustvarjalnost razvijala tudi drugje," Urša pojasni pot, ki jo je ves čas razvijala vzporedno ob športu.
"Prej si nisem predstavljala življenja brez rokometa, a sem se motila"
"Včasih sem poslušala soigralke, ki so kdaj rekle, da razmišljajo o tem, da bi odnehale, pa niso. Na koncu sem prva odnehala jaz, ki tega nikoli ne bi rekla. Bilo je zelo težko, lahko bi rekla, da sem se kdaj znašla tudi v zelo depresivnih trenutkih, a nekako mi je pri sebi uspelo razčistiti. Prej si namreč nisem predstavljala, da bi lahko živela brez rokometa, a sem ugotovila, da sem se motila," razlaga Urša o obdobju, ko je nehala trenirati.
Kmalu zatem je prišla v okolje mrežnega trženja in tam je začela na novo sanjati, pojasnjuje. Če je pred tem ves čas razmišljala le o rokometu, je v tem okolju začela iskati in razmišljati o novih možnostih, v katerih bi se lahko našla.
"Sprva kot študentka in nato kot samostojna podjetnica sem začela pripravljati svoje izdelke in oblikovala za različna podjetja. Ker sem zelo rada potovala, mi je bil vedno tudi cilj, da lahko delo vzamem s seboj in delam na drugi lokaciji," pove Urša.
"Svoboda in to, da lahko delam kjerkoli in kadarkoli, mi pomenita zelo veliko, težko bi si predstavljala, da bi bila z delom omejena le na določeno lokacijo in ure. Tudi starši so vedno delali na bolj svoboden način, to mi je bilo blizu. Ukalupljenje v osemurni delavnik bi zame pomenilo velik stres," razloži, kako se je podala na svojo pot.
Iz želje po svobodi je želela oblikovati ležišče za bolj svobodno potovanje
Iz svoje strasti do potovanj in želje po svobodi je prišla do ideje, da bi ustvarila ležišče, ki bi ga lahko na potovanju imela vedno s seboj in tako udobneje prepotovala dolge poti ali po potrebi noč prespala tudi na letališču.
Za svojo diplomo je naredila kovček in dobila idejo, da bi ga lahko spremenila v ležišče. Med iskanjem rešitve za napihovanje tega ležišča je ugotovila, da bi bil že vzglavnik veliko bolj praktična rešitev, zato se je lotila izpopolnjevanja tega.
Video: Idejo je dobila, ker med transportom na potovanjih rada spi
Za končno različico je v dveh letih naredila okoli 15 prototipov
"S prijateljem Andrejem Kolarskim sva skupaj razvijala to, kako bi izdelek napihnila. V prostor pod Emporiumom v BTC prinesla šivalni stroj in do tretje ure zjutraj šivala in preizkušala, tekala po prostoru in napihovala ležišče, nato pa sem si ga v nekem trenutku dala za vrat in ugotovila, da je to to," se smeji Urša.
Po približno 15 prototipih je prišla do izdelka, ki je hkrati udoben vzglavnik in zelo preprosto in hitro napihljivo ležišče, ki se ga napihne s sedmimi potiski na vzglavje. Kot pravi, je treba pri razvijanju izdelka vse delati postopoma, bližnjic ni.
"Včasih si želiš, da bi bile stvari izpeljane hitreje. A tudi za to, da najdeš pravi material, potrebuješ čas kot za vse drugo, morda ga ravno tisti dan, ko se lotiš iskanja, spregledaš. A zavedati se je treba, da ti prav vsak trenutek, vsak pogovor z nekom lahko da novo idejo ali pomeni pravo malo razsvetljenstvo," pravi Urša.
"Okolica te pripelje do končnega cilja in tako je bilo tudi pri tem izdelku. Da je takšne oblike, da je aerodinamičen, vse je bilo posledica tega," verjame.
Odpadka pri izdelavi skoraj ni, izdelek je zelo obstojen
Urša, ki je izdelek oblikovala tako, da pri proizvodnji skoraj ni odpadka, pravi, da so materiali zelo obstojni in se zelo razlikujejo od klasičnih napihljivih ležišč, ki jih že poznamo v obliki napihljivih postelj.
"Izdelek je veliko lažji, prav tako je najlon zelo vzdržljiv. Vzglavnik je pralen v pralnem stroju, ležišče pa se z lahkoto obriše," pojasnjuje Urša.
"Ko izdelek držiš v roki, je to eden od najlepših trenutkov"
Ko je ideja uresničena in lahko izdelek tudi primeš v roke, je to eden od najlepših trenutkov za industrijskega oblikovalca, pove Urša. "Ko je izdelek narejen natanko tako, kot mora biti. To, da gre skozi proizvodnjo ali pa da je narejen šele prototip iz dejanskih materialov, je postopek, ki traja tudi po več let. Za tega sem potrebovala vsaj dve leti, pa to še ni končna različica in ga čakajo manjše spremembe," razloži Urša.
"Start-upi morajo veliko bolj prisluhniti uporabniku"
Izdelek bodo tudi sicer poskusili prilagajati zelo hitro. "Večje znamke lahko nekoliko lažje vplivajo na trg, start-upi pa morajo biti zelo prilagodljivi potrebam in morajo veliko bolj prisluhniti uporabniku kot uveljavljene znamke, ki že imajo ugled," meni Urša.
Video: Motiviralo jo je, da so si ljudje izdelek želeli
Vztrajnosti in organizacije časa se je naučila prav v športu
Za to, da je svoj izdelek pripeljala od ideje do končne izvedbe, je potrebovala veliko volje in vztrajnosti ter tudi organizacije časa. Meni, da je imelo pri tem veliko vlogo prav njeno udejstvovanje v športu.
"Ker sem trenirala več športov hkrati in to usklajevala še s šolo in delom prek študentskega servisa, sem si morala vedno dobro organizirati svoj čas. Morala sem imeti ritem in se držati sprotnega opravljanja obveznosti, saj so bili treningi visoko na moji prioritetni lestvici. Na trening sem preprosto morala iti, zato je bilo vse treba opraviti prej. Šport me je naučil vztrajnosti, discipline in igranja do zadnje sekunde, ker se lahko v drugem polčasu še vse spremeni. Ne obupaš, imaš motivacijo in igraš do zadnjega gola," se smeji Urša.
Polizdelek bodo izdelali na Kitajskem, vse drugo v Sloveniji
Ker so želeli ohraniti konkurenčno ceno, so se pri ležišču za izdelavo polizdelka dogovorili na Kitajskem, kjer imajo za to tudi potrebne kalupe, dokončali pa ga bosta z mamo v domači šivalnici, vse dokler bodo količine to dopuščale, pozneje pa najeli še koga, ki jima bo pomagal.
"Slovensko podjetje iz Celja bo šivalo vzglavnike, ker si želim hitre komunikacije, ko bomo želeli spremeniti barvo ali narediti kakšno drugo spremembo," razloži Urša.
Na Kickstarter za testiranje in predstavitev izdelka svetu
Njena kampanja na Kickstarterju, kjer je izdelek na voljo za dobrih 80 evrov oziroma 89 dolarjev, se konča v nedeljo. Za kampanjo so se odločili zaradi prepoznavnosti in predstavitve izdelka globalnemu trgu.
"Kickstarter pokrije ves svet, s tem pa tudi lažje preizkusiš, katere države so tvoja ciljna skupina, kje je izdelek najbolj zanimiv. Tu preveriš idejo in ugotoviš, ali komuniciraš pravilno. Vse podjetništvo pri start-upih se usmerja k preverjanju, ali je nekaj smiselno ali ni," pravi Urša.
"V fazi raziskovanja in ko delaš intervjuje, bi bolj ali manj vsi imeli izdelek, a to niso nujno tudi tvoji kupci. Od teh, s katerimi smo delali intervjuje, niti ena oseba ni kupila našega izdelka. Slovenski trg je super, da lahko preveriš idejo in to, kako ljudje izdelek uporabljajo, nato pa ga predstaviš tujini, ki je navsezadnje še vedno veliko bolj naklonjena novim stvarem in ne nazadnje tudi spletnemu nakupovanju," pove.
Izdelek prestane preizkus, ko nekdo zanj s svojo kartico v resnici opravi plačilo, pojasni Urša. Takšnih podpornikov je do danes okoli sto.
Video: Izdelek je namenjen vsem, ki si želijo več udobja na svoji poti
S kampanjo dobili potrditev, da si ljudje izdelka želijo
Ne glede na to, ali bo kampanja uspešna ali ne, so z njo dobili potrditev, da si kupci izdelka želijo, razvoj bodo nadaljevali. V prvi seriji bo izdelanih tisoč izdelkov.
"Svojim zgodnjim podpornikom bomo ponudili ekskluzivne možnosti. Izdelek bodo lahko kupili po tej ceni, ki je nižja kot bo pozneje, ponudili jim bomo tudi jamstvo na izdelek in jim vrnili denar, če z izdelkom ne bodo zadovoljni. Tudi poštnina bo zanje brezplačna, česar pri Kickstarterju ni bilo mogoče ponuditi," pove Urša.
Ko se bo kampanja končala, bodo izdelek ponudili na svoji spletni strani, kjer cena ne bo tako nizka kot na Kickstarterju, a bo še vedno nižja kot v končni prodaji. "Ljudje nas še vedno lahko podprejo in si izdelek rezervirajo," pove Urša, ki je vesela, da so jih ljudje opazili.
Inkubator ji je dal znanje, ki ga kot industrijska oblikovalka ni imela
Idejo je dokončno razvila s pomočjo Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, ki je v njej prepoznal potencial. "Dali so mi zares veliko podpore. Brez njih si niti ne predstavljam, da bi se prijavila na kakršen koli razpis, tako pa smo za inovativno idejo dobili nepovratna evropska sredstva. Ne vem, ali bi se tega kdaj tako lotila," pove Urša, ki je v inkubatorju predvsem dobila veliko novega znanja.
"Tudi s tem se je treba sprijazniti: tvoj izdelek ni za vse"
"Sproti sem se učila, kaj vse moram še narediti in kaj me še čaka. Kot industrijski oblikovalec tega podjetniškega znanja nimaš, imaš le idejo, ki pa jo je treba razviti do izvedbe. Oblikovalec bi namreč najprej naredil izdelek in nato z njim vstopil na trg, kot podjetnik pa izdelek na trg postaviš na koncu, vmes pa je še veliko ugotavljanja in testiranja. V inkubatorju te vodijo skozi proces, k temu spada tudi to, da greš na ulico in med mimoidočimi iščeš zavrnitve. Tudi s tem se je treba sprijazniti, da tvoj izdelek ni za vse in ne bo všeč vsem. To po eni strani boli, po drugi strani pa te vsakdo nečesa nauči," pojasnjuje Urša.
Ker jo projekt popolnoma energijsko zapolnjuje, danes športa ne pogreša več. Ker ve, kaj pomenijo poškodbe, se izogiba kontaktnih športov tudi pri rekreaciji, še vedno pa teče, kolesari, hodi v hribe in je zelo rada aktivna, a največ časa posveča projektu, ki ga želi uspešno pripeljati do cilja.
Oglejte si vse utrinke z našega srečanja z Uršo
1