Četrtek, 25. 9. 2025, 23.08
2 tedna, 6 dni
Vlada Netanjahuja razglasila za nezaželeno osebo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
"Vlada s tem sklepom pošilja jasno sporočilo državi Izrael, da Slovenija pričakuje dosledno spoštovanje odločitev mednarodnih sodišč in mednarodnega humanitarnega prava," so ob tem sporočili na vladnem profilu na omrežju X.
Vlada je na današnji seji sprejela ukrep proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, ki po besedah državne sekretarke na zunanjem ministrstvu Neve Grašič sledi že sprejetim ukrepom proti dvema ekstremnima izraelskima ministroma Itamarju Ben Gvirju in Bezalelu Smotriču. Vlada je julija oba razglasila za nezaželeni osebi.
"Javnosti je znano, da proti njemu tečejo postopki zaradi storitve vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost. Med drugim je Meddržavno sodišče že 19. julija 2024 ugotovilo, da več izraelskih politik in praks krši tako mednarodno humanitarno pravo kot pravo človekovih pravic," je glede ukrepa proti Netanjahuju povedala Grašič.
Omenila je tudi poročilo neodvisne preiskovalne komisije Sveta za človekove pravice ZN, ki je 16. septembra ugotovila, da Izrael nad Palestinci izvaja genocid.
"Slovenija s tem dejanjem potrjuje svojo zavezanost mednarodnemu pravu, univerzalnim vrednotam človekovih pravic ter načelni in dosledni zunanji politiki", je še povedala na novinarski konferenci po seji vlade.
Dodala je, da sprejetje tega sklepa ne pomeni ukrepa proti izraelskemu ljudstvu, temveč pošilja jasno sporočilo vladi države Izrael, da Slovenija pričakuje dosledno spoštovanje odločitev mednarodnih sodišč in mednarodnega humanitarnega prava.
Vlada sprejela prispevek za delovanje Palestinske uprave
Današnji ukrep sledi julija sprejeti odločitvi vlade, da izraelskega ministra za nacionalno varnost Ben-Gvira in finančnega ministra Smotriča razglasi za nezaželeni osebi. Sankcije proti njima so že sredi junija sprejele Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Združeno kraljestvo in Norveška.
Vlada je medtem na seji sprejela tudi prispevek za delovanje Palestinske uprave v vrednosti 1,2 milijona evrov, ki bo del pobude Francije, Španije, Norveške in Savdske Arabije za zagotavljanje njene finančne vzdržnosti.
Grašič je ob tem pojasnila, da Slovenija "aktivno sodeluje v pobudah za implementacijo rešitev dveh držav, politično podporo pa je nujno podkrepiti tudi s finančnimi sredstvi". Dodala je, da gre za "ključen korak na poti k miru in izraz mednarodne zavezanosti dejanski uresničitvi dveh držav".
Fajon: Treba je biti pripravljen
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v Odmevih na TV Slovenija dejala, da se je vlada za financiranje Palestinske uprave odločila, ker je "palestinska oblast praktično pred kolapsom zaradi neplačevanja obveznosti s strani izraelske vlade". Ob tem je izrazila zadovoljstvo, finančno pomoč palestinski oblasti pa označila za nujno.
Fajon je poudarila tudi, da je vesela, da se je v zadnjem času zgodil nov val priznanj Palestine po vsem svetu. Glede morebitnih povračilnih ukrepov zaradi razglasitve Netanjahuja za nezaželeno osebo pa je dejala, da trenutno nima takih informacij. "Treba je biti pripravljen, pogovarjamo se tudi v Tel Avivu, diplomatski kanali so odprti tudi med različnimi državami v Izraelu," je še dejala.
Časnik Delo pa je danes poročal, da proračunski dokumenti za prihodnji dve leti, ki jih je danes prav tako sprejela vlada, vsebujejo tudi postavko za nakup protioklepnega raketnega sistema spike. Pri tem časnik navaja, da je med lastniki podjetja Eurospike, proizvajalca in dobavitelja sistemov spike, tudi izraelsko državno podjetje Rafael Advanced Defence Systems, ki je orožje razvilo, zanj prejema licenčnino in ga v neevropskih državah tudi samo proizvaja in trži.
Vrednost nabav v okviru sistema spike od julija 2021 do konca leta 2028 znaša slabih 63 milijonov evrov. V proračunu za leti 2026 in 2027 vlada za nadaljnji nakup sistema namenja 4,44 milijona evrov naslednje leto, leta 2027 pa še 14,13 milijona evrov. Do konca leta 2028 namerava vlada za sistem nameniti še dobrih 24 milijonov evrov, še poroča Delo.
