Četrtek, 28. 9. 2023, 6.01
1 leto, 1 mesec
Bo vladi uspelo prepričati Bruselj, da si Slovenija zasluži izjemo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,55
Kot je na novinarski konferenci pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič, so z vsakim od resorjev imeli poseben razgovor o tem, kje bi se dalo znižati stroške. "Noben od teh razgovorov ni bil prijeten," je izpostavil in dodal, da je na koncu večina ministrstev sledila navodilu, da morajo stroške, ki ne zajemajo plač, znižati za štiri odstotke, samo maso plač pa za dva odstotka.
Vlada je danes sprejela predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti, v katerih je največ pozornosti posvečene obnovi po avgustovskih poplavah, zaradi katere bodo prihodnje leto za milijardo evrov višji načrtovani odhodki in za eno odstotno točko višji javnofinančni primanjkljaj, ki bo znašal 3,8 odstotka BDP. To pomeni kršenje evropskih fiskalnih pravil, ki primanjkljaj omejujejo na tri odstotke BDP, a bo Slovenija zaradi poplav poskušala uveljaviti izjemo.
Za obnovo po poplavah bo naslednje leto namenjenih 1,15 milijarde evrov. Med vsemi resorji bo v naslednjem letu največ denarja izgubil obrambni, in sicer 66 milijonov evrov, medtem ko so se sredstva na nekaterih drugih področjih povečala. Za področje znanosti bo tako namenjenega največ denarja v zgodovini Slovenije. Zakon o izvrševanju proračuna predvideva tudi, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom naslednje leto ne bodo usklajevali.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič, so z vsakim od resorjev imeli poseben razgovor o tem, kje bi se dalo znižati stroške. "Noben od teh razgovorov ni bil prijeten," je izpostavil in dodal, da je na koncu večina ministrstev sledila navodilu, da morajo stroške, ki ne zajemajo plač, znižati za štiri odstotke, samo maso plač pa za dva odstotka. Na vladi so se po ministrovih besedah ob tem odločili, da na področjih sociale, sredstev za znanost, raziskave in razvoj ter pospeševanje gospodarstva ne bodo varčevali, ker ta področja na dolgi rok povečujejo dodano vrednost in s tem prilive v proračun.
V spodnji tabeli si poglejte proračunski razrez za leti 2024 in 2025:
Vir: Ministrstvo za finance in STA
Minister že napovedal rebalans
"Še vedno verjamemo, da bo v začetku naslednjega leta potreben rebalans proračuna. Težava glede proračunskega načrtovanja je, da se je ta naravna nesreča zgodila v začetku avgusta, mi pa moramo po zakonu do začetka oktobra proračun poslati v državni zbor. Podatki so vsak teden boljši, niso pa še povsem natančni. Z vidika načrtovanja bi bilo lažje, če bi lahko proračun načrtovali do konca leta in ne bi bil potreben rebalans, zato smo šli v nek kompromis. Nedvomno bodo čez nekaj mesecev stvari bistveno bolj znane. Pri tem bo pomemben zakon o obnovi, ki bo definiral ukrepe, ti pa se bodo odražali na odhodkovni in prihodkovni strani," je povedal Boštjančič.
Bi sredstva za obnovo lahko našli tudi v dividendah državnih podjetij?
"Mi resno mislimo s tem, da sredstva iščemo pri sebi. Ena možnost so tudi dividende družb v državnem lastništvu, ampak ne bi govoril na pamet, ker je treba obravnavati vsako družbo posebej. Ne želimo ogroziti prihodnosti kakšne družbe z izrednim izplačilom dividend," je o tem, kje bi vse država lahko našla vire za sanacijo po poplavah, dejal minister.
Makroekonomske razmere so sicer še vedno negotove. Ocena škode po avgustovskih poplavah še ni znana v celoti, bo pa za odpravo posledic po prvih ocenah potrebnih več milijard evrov. Sanacija bo zahtevala preusmeritev znatnih sredstev znotraj proračuna, je dejal.
V letu 2024 naj bi se v proračun steklo 14 milijard evrov prihodkov, odhodki pa so namesto pri nekaj več kot 15,2 milijarde evrov zdaj načrtovani v višini 16,2 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP.
V predlogu državnega proračuna za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP.
Javnofinančni primanjkljaj, ki je pomemben na ravni EU, kjer bodo prihodnje leto spet začela veljati fiskalna pravila, bo zaradi poplav namesto 2,8 odstotka BDP v letu 2024 znašal 3,8 odstotka BDP, je sklenila vlada. V načrte glede leta 2025 ni posegala.
Za odpravljanje posledic poplav v letu 2024 1,1 milijarde evrov
Za odpravo škode po avgustovskih poplavah bo že v tem letu iz državnega proračuna za 600 milijonov evrov izdatkov. Za leto 2024 je vlada za ta namen predvidela 1,1 milijarde evrov sredstev, od tega 750 milijonov evrov v obliki rezerve na proračunski postavki ministrstva za finance, 350 milijonov evrov pa že pri posameznih ministrstvih.
Boštjančič je še povedal, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom v letu 2024 ne bodo usklajevali. Enako velja za olajšave in lestvico za odmero dohodnine. Glede pokojnin je določeno, da se akontacija redne uskladitve v letu 2024, predvidene februarja, opravi že januarja.
Vlada mora predlog proračunov za prihodnji dve leti v Državni zbor tako kot vsako leto poslati najpozneje do 1. oktobra.
Gospodarska rast se letos umirja
Gospodarska rast se letos umirja. Za letos urad za makroekonomske analize in razvoj napoveduje 1,6-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto naj bi se pospešila na 2,8 odstotka. Kot je zapisal v ta mesec objavljeni najnovejši napovedi, v letu 2024 pričakuje postopno višjo rast tujega povpraševanja in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, spodbujene s sanacijo in obnovo po poplavah se bodo povečale tudi investicije. Leta 2025 se Sloveniji obeta 2,5-odstotna rast.
