Sobota, 19. 6. 2021, 7.50
3 leta, 4 mesece
Višje neprofitne najemnine, nova pravila tudi za upravnike stavb
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
1
Novela je skrajšala odpovedni rok za najemnika in najemodajalca, če v pogodbi ni določen drugače, z 90 na 60 dni, ter rok za izselitev, ki ga določi sodišče v sodnem postopku, s 60 na 30 dni.
Danes je začela veljati novela stanovanjskega zakona, ki med drugim prinaša zvišanje neprofitne najemnine, hkrati pa tudi subvencij te najemnine, ter višje zadolževanje stanovanjskih skladov, ustanovitev javne najemniške službe in spremembe pri upravljanju večstanovanjskih stavb.
Glavna sprememba se nanaša na zvišanje neprofitne najemnine, ki se ni uskladila od leta 2007, zaradi česar imajo stanovanjski skladi premalo priliva, da bi lahko obstoječi stanovanjski fond primerno vzdrževali.
Vrednost točke, ki se uporablja pri izračunu neprofitne najemnine, se bo z 2,63 evra postopno v treh letih zvišala na 3,50 evra. Pri tem od danes do 30. junija vrednost točke znaša še 2,63 evra, nato pa bo od 1. julija letos do 31. marca 2022 2,92 evra, od 1. aprila 2022 do 31. marca 2023 3,21 evra, nato pa se bo zvišala na 3,50 evra. Vrednost točke se bo enkrat letno uskladila z inflacijo v preteklem koledarskem letu po podatkih statističnega urada, prvič bo to v marcu 2024.
Hkrati z uskladitvijo točke se bo usklajevala tudi subvencija neprofitne najemnine, ki bo po novem tudi višja − znašala bo do 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine, ne več do 80 odstotkov, kot je veljalo doslej. Posledično bo višja tudi priznana neprofitna najemnina pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine.
Višje zadolževanje za javna najemna stanovanja
Za zagotovitev dodatnih javnih najemnih stanovanj − po ocenah resornega ministrstva jih v državi primanjkuje deset tisoč − novela prinaša višje dovoljeno zadolževanje Stanovanjskega sklada RS in občinskih javnih stanovanjskih skladov. Stanovanjski sklad se lahko zadolži za 50 odstotkov svojega namenskega premoženja, in sicer deset odstotkov po zakonu o javnih skladih in dodatnih 40 odstotkov po tem zakonu (doslej 20 odstotkov). Občinski skladi pa se lahko po novem pri Stanovanjskem skladu zadolžijo v višini do 40 odstotkov svojega namenskega premoženja (doslej do deset odstotkov).
Stanovanjski sklad ima po novem pri prodaji občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji, prednostno pravico.
Novela daje podlago za vzpostavitev javne najemniške službe pri Stanovanjskem skladu. Služba bo stanovanja na trgu najela za najmanj tri leta in jih naprej oddajala za neprofitno najemnino, razliko do višine plačila lastniku pa bo krila država. Podrobneje bo tovrstni najem opredelila vlada, določa zakon.
Novosti tudi za upravnike večstanovanjskih stavb
Novosti je prinesla novela tudi glede večstanovanjskih stavb. Upravniki bodo morali odpreti ločene fiduciarne račune za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej, razen če se bodo lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah dogovorili, da se sredstva za te stavbe zbirajo na enem računu. V tem primeru bo moral upravnik voditi ločeno evidenco za vsako stavbo posebej.
Spremembe so poleg tega glede soglasij za dela v večstanovanjskih stavbah. Dela, ki pomenijo izboljšavo, na primer vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij, se štejejo med posle rednega upravljanja, tako da je zanje potrebno soglasje 50 odstotkov lastnikov, medtem ko je bilo doslej za izboljšave potrebno 75-odstotno soglasje.
Med posle, ki presegajo redno upravljanje in je zanje potrebno 75-odstotno soglasje lastnikov, so po novem uvrščena vsa gradbena dela na skupnih delih stanovanjske stavbe, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje. Še vedno je potrebno 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov za spremembe namembnosti ter za najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada.
1