SiolNET. Novice Slovenija
7,70

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kdo so poslanci, ki živijo v stanovanjih v lasti državnega zbora

7,70

termometer

parlament
Foto: Ana Kovač

Koliko poslancev državnega zbora živi v poslanskih stanovanjih in koliko znašajo mesečni stroški?

Damijan Terpin Novice Damijan Terpin: Temu, kar se dogaja v Sloveniji, v vsej Evropi ni primere

Državni zbor razpolaga z 49 stanovanji v središču Ljubljane, za katera lahko med tekočim mandatom zaprosijo poslanci in generalni sekretarji za čas trajanja funkcije, ki imajo prijavljeno stalno bivališče in je to od službe oddaljeno več kot 60 kilometrov ali če tako daleč stanuje njihov zakonec ali zunajzakonski partner.

Trenutno je dvajset poslancev takšnih, ki zasedajo ta stanovanja. Ker pa je bilo zanimanja za najem premalo, nepremičnin pa dovolj, so bila stanovanja dodeljena tudi tistim poslancem, ki sicer živijo bližje Ljubljani. Ob tem velja še omeniti, da so zaradi nezasedenosti kapacitet preostala stanovanja za čas mandata državnega zbora oddana tudi uslužbencem in drugim državnim organom. Večina stanovanj, ne pa vsa, imajo ravno tako urejen parkirni prostor.

Kdo so poslanci, ki živijo v teh stanovanjih?

Kot je razvidno iz podatkov, ki smo jih pridobili iz državnega zbora, je najbližje Ljubljani pred izvolitvijo v poslanski mandat ob dodelitvi stanovanja živel Miha Kordiš (Levica), najdlje pa Jožef Horvat (NSi). Za stanovanje bi lahko zopet zaprosil tudi koordinator Levice Luka Mesec, ki je pred razhodom s svojo partnerico, kot poročajo mediji,  živel v njenem stanovanju.

Med poslanci, ki so zaprosili za poslansko stanovanje, je tudi Miha Kordiš (Levica). Med poslanci, ki so zaprosili za poslansko stanovanje, je tudi Miha Kordiš (Levica). Foto: STA

Mesec je sicer za stanovanje zaprosil že v prejšnjem mandatu. Dodeljeno mu je bilo pod pogojem, da mora najprej odpovedati pogodbo za stanovanje, ki ga je imel že najetega v Ljubljani. Mesec se je poslanskemu stanovanju po pol leta odrekel.

Zdaj pa bi bil do najema poslanskega stanovanja, če bi zanj vnovič zaprosil, najverjetneje upravičen. Kot je namreč razvidno iz podatkov, dostopnih na spletni strani državnega zbora, lahko poslanec za službeno stanovanje zaprosi tudi med mandatom in mu je to dodeljeno, če je prazno in na razpolago. Trenutno so od 49 stanovanj tri prazna. 

 

Kako do stanovanja?

O tem, kdo je do stanovanja upravičen, odloča državnozborska mandatno-volilna komisija, ki na začetku vsakega mandatnega obdobja državnega zbora objavi razpis za oddajo službenih stanovanj, nato pa glede na interes ta tudi dodeli. Vsak poslanec ob selitvi v stanovanje podpiše najemno pogodbo, ki se sklene po izteku roka za vložitev ugovora na vročen sklep o dodelitvi oziroma nedodelitvi službenega stanovanja.

Po prenehanju najemnega razmerja mora poslanec stanovanje zapustiti najpozneje v 15 dneh in vrniti ključe pooblaščenemu uslužbencu državnega zbora. Po prenehanju najemnega razmerja mora poslanec stanovanje zapustiti najpozneje v 15 dneh in vrniti ključe pooblaščenemu uslužbencu državnega zbora. Foto: DZ, Matija Sušnik

"Stanovanje se odda v najem najdlje za čas opravljanja funkcije poslanca v tekočem mandatu državnega zbora oziroma za čas opravljanja funkcije generalnega sekretarja. Poslancu, ki mu poslanska funkcija miruje v skladu z zakonom, ki ureja poslance, najemno razmerje ne preneha," piše na spletni strani državnega zbora.

Po koncu poslančevega mandata oziroma prenehanju najemnega razmerja je poslanec dolžan v 15 dneh stanovanje izprazniti in ga zapustiti ter ključe vrniti. Izjema od navedenega roka je določena za ponovno izvoljene poslance, ki na začetku nove mandatne dobe v državnem zboru ponovno zaprosijo za stanovanje. 

Bloki Posel danes Epidemija ni obrnila trenda, Kranj prehitel Ljubljano

Najemnine manjše od povprečnih 

Najemnina za stanovanje je sicer odvisna od njegove velikosti, določena pa je v skladu s predpisano metodologijo za neprofitna stanovanja. Stroški oziroma višina najemnine in obrabnine, ki jo plačujejo najemniki poslanci, znaša od 65 evrov za 19 kvadratnih metrov veliko stanovanje do 246 evrov za 59 kvadratnih metrov veliko stanovanje. 

Za primerjavo – v središču Ljubljane so bile v lanskem letu povprečne mesečne cene najema brez stroškov in parkirnega mesta najdražje: za garsonjero (od 20 do 30 kvadratnih metrov) je bilo treba odšteti od 400 do 500 evrov, za enosobno stanovanje (od 40 do 50 kvadratnih metrov) od 500 do 700 evrov, za dvosobno stanovanje (od 50 do 65 kvadratnih metrov) od 700 do 900 evrov. Letošnje cene najemnin so zaradi krize ob epidemiji koronavirusa upadle za približno 10 do 15 odstotkov.

DUTB Vilharjeva Posel danes Slovaki pripravljajo v Ljubljani megalomanski nepremičninski projekt

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 15
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin