Vesel o kritiki premierja Janše: "Ne razumem je"

Ste bili že okuženi s koronavirusom?
Nekaj protiteles so mi zaznali že lani spomladi. Morda je bila okužba še pred uradnim prvim valom. Konec predlanskega leta sem bil celo na krajšem obisku na Kitajskem.

Ste imeli okužene na računskem sodišču? Je vplivalo na delo?
Nekaj okužb smo imeli, a smo se dobro organizirali. Sodelavci so se zavedali, da je to resna grožnja izvajanju dejavnosti. Od doma smo lahko skoraj vsi delali že pred začetkom epidemije. Prehod zaradi tega tehnično ni bil velika novost. Nekaj primerov okužb je bilo, a resnejših zdravstvenih zapletov na srečo ne. Tega sem vesel. Delo smo organizirali tako, da smo lani izdali primerljivo število revizijskih poročil kot leto prej. Tudi zahtevnih. Kljub koronakrizi je računsko sodišče normalno delovalo. Smo pa imeli nekaj težav pri izvajanju revizij, ker je izmenjava dokumentacije in pojasnil potekala nekoliko počasneje.

Z epidemijo je povezan dogodek, s katerim ste lani pritegnili veliko pozornost. Namestniku Jorgu K. Petroviču ste decembra onemogočili preverjanje osnutka poročila o polnjenju praznih skladišč zaščitnih sredstev in respiratorjev. Je bila to pomoč opoziciji, ki poskuša destabilizirati vlado s kritikami interventnih nabav takoj po menjavi oblasti?

Ne. Mislim sem, da bo pozornost javnosti veliko bolj pritegnilo naše poročilo o poslovanju Banke Slovenije. Pa je bilo o tem le malo zapisanega, čeprav je šlo za najtežjo revizijo, kar obstajamo. Javno finančno je bila morda še kakšna bolj zahtevna, a tukaj je vendarle šlo za bančno sanacijo. Ponosen sem, da smo to revizijo naredili. To, kar pravite, da naj bi razburili z menjavo namestnika, je zame povsem nepotrebno razburjenje. Gre zgolj za manjše procesno dejanje, ki je bilo z mojega vidika nujno. Namestnik je bil nekorekten do celotne ekipe, tudi do mene. Ni se udeleževal kolegijev na to tematiko, niti se ni oglašal na telefon v službenem času. Ni jasno povedal, kdaj bo izdal soglasje ali nesoglasje k osnutku. Nihče mu te pravice ni vzel. Ko sem videl, da komunikacije in kooperativnosti ni, sem se tako odločil. To je bilo po mojem mnenju takrat nujno. To z opozicijo nima nobene povezave. Lahko pa bi to pogledali v drugi smeri, da je z zavlačevanjem poskušal pomagati drugi politični opciji, kar bi bilo izjemno problematično in glede na pripombe, ki sem jih videl, je bilo nekaj namigov v to smer.

Foto: Ana Kovač

Petrovič je v državnem zboru pojasnil, da je pri 124 revizijah v zadnjih dveh letih preverjanje vsebine osnutka, ki bi ga moral izvesti, povprečno trajalo 58 dni in to v več krogih. Tokrat se niti prav začel ni prvi krog. Niste vi nenavadno hitro ukrepali?

Novice Namestnik računskega sodišča: Ker nisem popustil pritiskom, so mi odvzeli pooblastilo

Ne. To bi moral narediti še bistveno prej. In mi je tudi žal, da nisem. Ko sem zaznal prvi signal, da tukaj stvari ne bodo nujno objektivne. Javnost pozna le eno plat medalje. In še to je povsem napačna slika. Nihče ni nikomur odvzel možnosti sodelovanja v senatu. Teh 58 dni, o katerih se govori, je zame škandalozno veliko časa. Predolgo časa sem zaznaval ta problem. Tu pa je sodu izbila dno reakcija namestnika, ker se ni udeleževal kolegijev, na katerih bi se mirno pogovorili o tem, kaj kdo še potrebuje. V zasebnem sektorju sodelavec s takšnim ravnanjem ne bi prišel niti do popoldanske malice. V javnem sektorju pa je drugače. Nikomur ne moreš nič narediti. Nisem imel druge izbire. To bi storil še enkrat in bom še večkrat, če bo treba. To sem že ponovno storil pred dnevi, ko sem istega namestnika zamenjal pri revidiranju Mestne občine Ljubljana, ker mi ni odgovoril na preprosto vprašanje, ki je bilo očitano v medijih, da obstaja konflikt interesov, ker bi naj njegova hči prejemala štipendijo Mestne občine Ljubljana. Pristojnost je bila doslej zamenjana v več kot 200 primerih iz različnih razlogov. Nič nenavadnega ni v tem.

Primer zaščitnih sredstev je posebnost, v to je opozicija medijsko veliko investirala, bila je interpelacija, organizirali so celo redne proteste, močno so kurili. Zato je tu še posebej pomembno, da pri nastajanju poročila sodelujete nazorsko različni člani v senatu treh, ki ste bili izvoljeni. Če se umakne iz odločanja o vsebini osnutka član, ki velja za nekoliko bolj desnega, to vpliva na vsebino.

Ne vem, kakšen svetovni nazor in politično prepričanje ima kdo. To me tudi ne zanima. Težko je definirati celo moj politični ali svetovni nazor. Dobro sodelujem z desnico, z levico, s sredino. Z vsemi. Iz glasovanj v senatu ni bil nihče izločen. Namestnik bo še sodeloval v senatu. Predvidoma prihodnji teden se bo tudi sestal senat računskega sodišča na to temo, ker so bili vloženi ugovori na predlog poročila. Pripravljamo gradivo, kjer se bo vsak od nas lahko opredelil do tega. Nihče ni izločen. Pa tudi ne vidim posebnega razloga, da bi bil sistem zavor in ravnovesij narejen tako, da bi v senatu morali sodelovati ljudje različnih političnih prepričanj. Da je revizija zaščitne opreme tako visoko spolitizirana, pa ni krivda računskega sodišča. Vsekakor tudi moja osebno ne.

Opozorilo o pomenu upoštevanja pluralnosti sta decembra v javnem pismu zapisala nekdanji finančni minister Janez Šušteršič in pravnik Matej Avbelj. To ni le moje mnenje. Zamenjava pooblaščenega namestnika za pregled in sopodpis osnutka, po njuni oceni, ker gre za politično potezo, zruši vsako zaupanje v osnutek, ki tako nastane. To je bila izjemno ostra ocena o verodostojnosti celotnega računskega sodišča. Tega ni izrekel kdorkoli.

Ta naročena ocena je …

Mislite, da nekdanji finančni minister Šušteršič podpisuje naročene ocene?

Novice "Orbanizem na računskem sodišču"

Ne vem. Meni je to ocena brez poznavanja drobovja dela računskega sodišča in kompleksnih razmerij. Takšnih ocen si, kdorkoli jih izreče, ne more kar tako privoščiti. Izjave lahko temeljilo le na razumni argumentaciji, zato takšnih ocen ne komentiram. Če bi nekdo poznal razloge in okoliščine, ki jih niti približno ne more poznati, razen če bi jih osvetlil kdo od zaposlenih, bi bil svojevrsten problem. Poznati bi torej morali vse postopke in tudi dosedanje izkušnje. To je bila v tistem trenutku pač politična ocena, ki je bila blizu neki politični opciji ali uredniški politiki, kar pa je posebej zanimivo, ker je to bilo objavljeno na portalu, ki je medij podjetja v večinski državni lasti.

No. V tem mediju moramo biti še posej korektni in predstavljati vse plati. Tudi kritike.

To je res. Zato je toliko bolj zanimivo, da je poročanje včasih zelo enosmerno z enoznačnim opredeljevanjem. Telekom je podjetje, ki ima nalogo maksimizirati svoje dobičke tako, da posluje s celotnim prebivalstvom, in ne zgolj z enim politično opredeljenim delom prebivalstva. To je stvar poslovne politike.

Ko je Delo decembra poročalo o delu vsebine sicer še zaupnega in nedokončnega osnutka, ste bili precej kritični, da niso predstavili vseh dimenzij. Je bilo poznejše poročanje portala Necenzurirano, ki je ostro kritiziral gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, bolj korektno?

Bil sem zelo oster, ker je del revizijskega poročila, ki ni bil zelo korektno povzet, prišel v javnost. In to ne s strani računskega sodišča. V to sem globoko prepričan. Takoj ko sem opazil, da utegne biti to politično senzibilno revizijsko poročilo, zaradi teme same, sem uvedel številne elemente preveritev, kdo razpolaga s poročilom, osnutkom in dokumentacijo. Za nekaj teh elementov ne vedo niti moji tesni sodelavci. Ravno zaradi tega, ker sem iz izkušenj vedel, da se to lahko zgodi, sem tudi naznanil sum storitve kaznivega dejanja policiji. Prišli so, preverili in prepričan sem, da iz računskega sodišča ta dokument ni mogel oditi.

Ste enako ravnali pozneje pri objavi v Necenzurirano, kar potem povzemajo na portalu 24ur in drugod?

Policija spremlja dogajanje in imajo dober vpogled v to, kaj se dogaja. Gre za enako zlorabo revizijskega poročila z dveh različnih pogledov, zaradi katere sem nezadovoljen, a nimamo dovolj instrumentov, da bi to v celoti preprečili. Storil sem vse, da je v hiši zagotovljena popolna sledljivost dokumentov. Nekaj sem se pa v vseh teh letih vsekakor naučil.

Že takrat, ko ste odvzeli pristojnost gospodu Petroviču, smo v številnih medijih napovedali, da se bo objava zgodila na ta način. Tudi nekdanji finančni minister Šušteršič in pravnik Avbelj sta zapisala, da bo posledica nastanka osnutka, da bo ušlo v medije. Bilo je predvidljivo. Tudi vi ste vedeli.

Predvidljivo in verjetno je bilo. Ko dokument zakroži pri revidirancih, sploh pa, ko pride do bivših odgovornih oseb, računsko sodišče izgubi nadzor. In potem se odpre polje interpretacije, ki je vedno z nekim namenom. Na to ne moremo vplivati. Najbolje bo, da bo lahko vsak prebral končno revizijsko poročilo, brez interpretacij, naročnikov, mnenj in političnih spinov.

No, na koncu je v medijih tako vedno dostopno, na vaši spletni strani bo objavljeno.

Naredil bom vse, da bo lahko vsak sam videl, kaj je računsko sodišče zapisalo. Zagotavljam, da v poročilu ne bo stavka, ki ne bi držal, ki ne bi bil argumentiran. Vesel sem, da smo v fazi, ko je poročilo profesionalno pripravljeno, revidiranci so dali ugovore, zelo temeljito bomo ugovore pregledali in se do njih opredelili. Odločal bo senat, tudi namestnik, ki si je nekako uzurpiral vso strokovnost. Pomembno je, da se iz te vaje nekaj naučimo: nabava te opreme je bila izvedena v res posebnih okoliščinah, bile so izjemno problematične in zahtevne. Upam, da se kaj takšnega slovenskemu javnemu sektorju ne bo več ponovilo. Da takšnih kriz ne bo več. Morali bi se pripraviti, če bi se tovrstne krize v manjšem obsegu vendarle še dogajale. Tudi to je namen revizijskega poročila.

Ste se spomladi, ko ste se srečali z Ivanom Galetom in vam je ta, kot je sam zapisal, ponujal obremenilno dokumentacijo proti vladi, kaj posvetovali z Galetom o tem, da je prav tisti dan podpisal naročilo za prevoz respiratorjev Bellavista iz Kitajske, ki so bili že v Sloveniji?

Ne. Takrat smo se udeležili sestanka na pobudo več oseb iz zavoda za blagovne rezerve in ministrstva za obrambo, iz takratne delovne skupine. Za to sem se odločil, ker je bila močna želja po svetovanju o položaju obeh organov, ker so o ureditvi imeli vrsto pomislekov. Takrat sem tudi spoznal gospoda Galeta.

Foto: Ana Kovač

O Bellavistah sploh ni bilo govora?

Ne. O tem ne. Je pa bilo o kadrovskih, organizacijskih in komunikacijskih problemih. Takrat je bilo že jasno, da bo to najbrž končalo na mizi računskega sodišča. Oba pola v parlamentu sta že zahtevala revizijo. Morali smo se pripraviti. To je bilo zadnjič, da sem gospoda Galeta videl, slišal ali imel kakršnokoli komunikacijo z njim. Razen nekaj elektronskih sporočil, ki jih je poslal revizijski ekipi računskega sodišča.

Novice Nevarne bellaviste v osnutku poročila računskega sodišča

Kdaj bi poročilo lahko podpisali in bo objavljeno? Decembra ste rekli, da januarja, zdaj smo marca.

Mislil sem, da bo do konca lanskega leta. Osnutek bi moral biti izdan 30. novembra. To je bila ena od nalog namestnika, da to zagotovi, tudi časovno. To se ni zgodilo. Ne rečem pa, da je to njegova krivda. Ključen razlog za zaostanek so bile težave pri pridobivanju dokumentacije. 

Je bil načrt nerealen?

Ne. Načrt je bil relativno razumen, na podlagi dosedanjih izkušenj. Je pa bilo precej zamud pri pridobivanju dokumentacije, zlasti iz ministrstva za gospodarstvo. To je vzelo nekaj časa. Nekaj pa tudi naše baročno usklajevaje oziroma zagotavljanje kakovosti. To sem moral presekati. To bi storil še stokrat. In tudi bom, če bo treba. Dokler bom predsednik, bom tako ravnal. Ker drugače ne morem voditi tako zahtevne institucije.

Foto: Ana Kovač

Premier Janez Janša vas je v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen navedel med primeri, ki krnijo ugled države, ker ste po njegovi oceni kršili prepoved konflikta interesov z delom za Fifo za 200 tisoč evrov letno. Kako razumete to kritiko?

Ne razumem je.

Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije bi ob pričetku opravljanja pridobitne dejavnosti o tem morali pisno obvestiti komisijo ter priložiti dovoljenje delodajalca in sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti ali poklica. Ste to storili?

Ne. Že večkrat sem pojasnil. V tem primeru, ker vodim nadzorno institucijo ustanove, mi ni treba pridobiti nobenega dovoljenja. Niti ne gre za pridobitno dejavnost. Ne potrebujem dovoljenja in zanj nisem zaprosil. Zaradi načela korektnosti sem obvestil, preden sem začel opravljati delo na Fifi leta 2016, takratnega predsednika KPK, nakar mi je poslal pisni odgovor. Čudi me, da ga na KPK nimajo, še bolj pa, kam sem sam to dal. A kakorkoli, to ni ključno. Fifa je registrirana po švicarskem pravu kot nepridobitna ustanova in vodim organ, ki predstavlja organ nadzora. Gre za zelo zahtevno funkcijo. Ne dobivam pa plače in nimam sklenjene nobene pogodbe, ne opravljam pridobitne dejavnosti. Le nadomestilo za opravljanje funkcije dobivam.

A menite, da ni tveganj konflikta interesov, da bi moral KPK presojati združljivost dela za Fifo in vodenja računskega sodišča?

Nobenega konflikta interesov ni. Fifa ne financira delovanja države in drugih porabnikov javnih sredstev in jih tudi nikoli ne bo. Do konflikta ne more priti.

Govorimo o svetovni nogometni organizaciji. Z računskim sodiščem nadzirati institucije, ki prispevajo veliko za nogomet v tej državi. Državne banke, s sanacijo teh smo plačali Stožice. Tudi največje sponzorje, kot je, denimo, Telekom. Težko je reči, da ni možnega konflikta interesov.

V teoriji je vse konflikt interesov. Že to, da se zdaj pogovarjamo, je lahko konflikt interesov. Tako daleč tega ne moremo razširiti. Bolj pomembno je, kaj Fifa financira. Če bi prišlo do konflikta interesov, pa ne more, bi se pa iz tega izločil in bi o tem obvestil KPK. Konflikta interesov ne more biti. Omeniti pa moram še to, da je ta afera o nadomestilih, ki ste ji namenili veliko časa, pravzaprav nastopila, ko se je v javnosti začelo govoriti, da je lahko revizija zaščitne opreme nekoliko problematična. Pred tem pet let nikoli ni bilo problematizirano moje delo na Fifi. KPK vsako leto tudi poročam o spremembi premoženja.

Saj to, ali ima nek visoki funkcionar urejene dileme konflikta interesov in vsa dovoljenja za dodatno delo, mora biti vedno preverljivo.

Tako je.

Težava je, da so na KPK, ko smo dovoljenje preverili pri njih, rekli, da nimajo dokumentacije. Tudi pri vas je ni. A naj to velja za vse funkcionarje, da lahko delajo za organizacije iz tujine in so od tam tri- ali štirikrat bolje plačani in jim za to ni treba dobiti nobenega dovoljenja?

Novice KPK: Dokument o združljivosti Veselovih funkcij ne obstaja

Zakon je natančen. Izjema je, da lahko deluješ v nadzornih organih ali organih upravljanja za društva, ustanove ali politične stranke. Zakon je tako zapisal državni zbor. Le zaradi previdnosti sem opozoril predsednika KPK na funkcijo, ki ga opravljam. Pa tudi zaradi obveze, saj vsako leto poročam o spremembi premoženja in posebej zapišem, da je to nastalo iz prejemkov iz Fife.

Te prijave ne razrešujejo vprašanja dovoljenja. Podatki o prijavah sprememb premoženjskega stanja pa javnosti tudi niso dostopni, so prikriti. Pri vseh funkcionarjih.

Če bi komisija ocenila, da prihaja do konflikta interesov, bi v petih letih lahko uvedla postopek, me opozorila. Pa nihče ni reagiral. Tudi splošna javnost, vsi ostali, so to vedeli. Gre za eklatantno sprenevedanje in dobro izbran čas sprožanja nekega vprašanja. Delam tudi za svetovno nogometno zvezo, za Fifo. Tam imam kaj pokazati. V svojem prostem času, kar ga imam, sem pomagal sanirati to organizacijo. Plačam vse davke in prispevke. Bistveno več kot v Sloveniji bruto zaslužim. Sem neto plačnik v državi. Prijavljam spremembe premoženja KPK. Ne potrebujem nobenega dovoljenja, ker zakon omogoča takšno opravljanje funkcije in zaradi tega ne mislim odstopiti.

Zakon o integriteti določa dve izjemi, ko funkcionarjem res ni treba dobiti dovoljenja: za športne in publicistične dejavnosti. A vi ne opravljate športne dejavnosti. Vaše delo je na področju financ.

Fifa je športna organizacija. In, morda me niste razumeli, zakon omogoča izjemo in ta izjema je namenjena temu, da lahko vodiš organ nadzora, kar komisija, ki jo vodim, tudi je, v društvih, ustanovah ali političnih strankah. Fifa je ustanova, jaz vodim organ nadzora in zato ne potrebujem dovoljenja nikogar. Sem pa zaradi korektnosti o tem delu obvestil KPK. Moram omeniti še, da nisem edini, ki sodeluje v takšnih organih Fife. Bivši evropski komisar in sedanji guverner finske centralne banke Olli Rehn je v komisiji za upravljanje, moj namestnik v odboru pa prihaja iz ameriškega računskega sodišča, kjer je visoki direktor …

Od KPK ne pričakujete težav. Tam zdaj poteka nek predpostopek o vas?
KPK vodi predpostopek. Prosili so me za nekaj dokumentacije, kar sem jim z veseljem dal. Sem funkcionar Fife, ki je zahteval, da morajo biti prejemki funkcionarjev javno objavljeni in me je pri tem svet Fife tudi podprl. Verjamem v transparentnost in preglednost delovanja tovrstnih institucij in nimam česa skrivati. Ponosen sem na to. Verjamem pa, da je ta afera prišla, da bi nekoliko destabilizirali računsko sodišče. A, dokler imam mandat kot predsednik …

No, enako kot vi pričakujete od politikov in državnih institucij, da vedno pokažejo račune, je najbrž pravično, da tudi oni enako pričakujejo, da to naredite vi in tu ne more biti težave.

Ne. Saj ni težava. Le nenavadno je trmasto vztrajanje. Ne da bi kdo pogledal zakon. Prebral argumente. Vsi so pohiteli s pavšalnimi ocenami, ki jim ni videti konca. Čemu je to namenjeno? Destabiliziranju položaja računskega sodišča, poskusu vplivanja na njegovo neodvisnost? Nimam problema, če se KPK s tem ukvarja, za to jo imamo. A imamo tudi zakon, ki določa omejitve in ga vsak državljan lahko prebere in razume. Pet let ni bilo nobenih težav. Prepričan sem, da jih tudi v prihodnje ne bo.

Pet let tudi nihče ni vedel za to vsoto 200 tisoč evrov. V medijih nismo postavljali vprašanj, ker nismo vedeli.

Se pravi je problematična vsota?

Ko ste dosegli, da so se razkrile vsote, smo se ljudje lahko vprašali, ali je prav. Prej ni bilo dileme. Novinarji nismo mogli pisati, če ni bilo podatkov.

Jaz sem zagotovil podatke.

In je prav, da so in da se to razčisti.

V času, ko sem se odločil, da bom prevzel to nalogo, je bila Fifa v zelo zahtevnem finančnem in organizacijskem položaju. Danes ima 1,8 milijarde rezerv v dolarjih. Takrat je bila skoraj pred zlomom. Danes je to ena bolje vodenih športnih organizacij na svetu. Sodeloval sem pri izbiri ocene organizatorjev svetovnega prvenstva 2030, kjer so bile izbrane Mehika, ZDA in Kanada. Zelo strogi smo bili. Vsi instrumenti notranjega nadzora danes obstajajo. Fifa je zdaj organizacija, ki funkcionira in me ne skrbi. Zapuščina je dobra. Leta 2016, ko sem se za to odločal, sem pa kar nekaj razmišljal. Odločil pa sem se za, ker mi je to bil velik profesionalni izziv. Ne da bi takrat vedel, ali bom sploh dobil plačilo. Vedel sem, da se osebni stroški pokrijejo, to je logično. S plačo na računskem sodišču bi si težko privoščil že potovanja v Švico. To je realnost. Slovenski funkcionarji, tudi predsednik vlade in ministri, so plačani veliko premalo. Tu tiščimo glavo v pesek. To vprašanje se nam bo vrnilo. Pri marsikaterem nižjem funkcionarju se že vidi negativna selekcija. Te dileme niso heretične. Ko sem sprejel izziv v Fifi, nisem vedel, kakšna so nadomestila, in niso me vprašali, ali se strinjam. Danes vodim tudi podkomisijo za prejemke. Ta plačila so sistem, ki tam že dolgo deluje. Poleg tega so se ti prejemki celo znižali zadnja leta. Morda bi se lahko še. Razumem, da je znesek za slovenske razmere visok, a k temu sodi odgovornost, ki jo nosimo, angažma, energija. Vprašanje je lahko morda, ali računsko sodišče, ker opravljam funkcijo predsednika nadzornega odbora Fife, deluje kaj manj zavzeto, manj učinkovito in manj uspešno. Trdim, da ne.

Vaš predhodnik Igor Šoltes je bil po koncu devetletnega mandata izvoljen za evropskega poslanca. Kje so vaše ambicije: v slovenski politiki, v svetovni nogometni organizaciji ali v revizorskih vodah?

Imam ambicije, a kot vsak definirane bolj na kratek rok, nekoliko manj pa na dolgega. Na zelo dolgi rok so ambicije vedno bolj sanje. Na kratek rok me zanima le vodenje računskega sodišča. Zaradi tega, ker bi rad končal delo v mandatu, ki mi preostaja, na način, da bi družbi, upravljavcem, vladi, katerikoli vladi, zapustili neko dediščino v smislu, kaj je v Sloveniji še treba storiti. In to ne samo v tem trenutku, tudi na daljši rok. Računsko sodišče vodim osem let, pred tem sem devet let sodeloval pri njegovem vodenju.

Kot prvi namestnik Igorja Šoltesa?

Kot zelo aktivni namestnik. Ne tako kot moj sedanji namestnik. Rad bi, da vsem upravljavcem, tudi državnemu zboru, občinam, pustimo zapuščino, kaj računsko sodišče meni, da bi veljalo v državi še storiti. 

Bolj dolgoročnih načrtov pa ne razkrivate?

Najprej govorim o kratkoročnih. Eden kratkoročni ciljev, kjer sem doživel veliko razočaranje, je popravek zakona o računskem sodišču. Prepričan sem, da bi letošnji program in program za naslednje leto bolje izvedli, če bi prišlo do sprememb zakona, a nas je vlada, vladajoča politika, polila z mrzlo vodo in pustila na mrazu. Nobene informacije ni niti o tem, kaj se s spremembo zakona dogaja. Obljubili so še izboljšan zakon. Nič ni iz tega. Čeprav imamo skoraj soglasje, kaj bi bilo treba popraviti, da bi lahko bolj učinkovito delali. To je bilo precejšne razočaranje. To lahko vpliva tudi na moje ambicije v prihodnosti.

Tudi v politiki?

Kratkoročno bom zadovoljen, če dokončamo delo na računskem sodišču. Dobili smo odlikovanje predsednika države ob 25. obletnici. Prepoznavni smo. Ljudje nam zaupajo, saj se veliko obračajo na nas. Kar se tiče možnosti kariere v politiki, v zadnjem obdobju dobivam ponudbe z leve in z desne. Bile so ideje, da bi bilo dobro, da bi vodil levico, ker ta menda potrebuje voditelja. A bile so tudi ideje, da bi lahko bil voditelj na desni, zaradi nekaterih konservativnih vrednot, ki jih zagovarjam. Oboje me je najprej zabavalo, potem pa mi je dalo misliti. Na obeh polih bo najbrž moralo priti do nekaterih sprememb, predvsem pa sodelovanja. Pri delu na računskem sodišču sem opazil, da je problematična nemoč države in politike, saj potrebnih reform ni, ker so vse vlade talec koalicijskih usklajevanj, političnih kupčkanj. Potrebna bo dovolj velika politična moč, da bi lahko prišli do sprememb, ki so nujne, ne prinašajo pa političnih točk. 

Če želite v politiko, boste morali pohiteti. Prihodnje leto bodo vse najpomembnejše državne volitve, ki bodo določila razmerja moči za prihodnja štiri leta.

Vprašali ste za dolgoročne cilje. Prihodnje leto ni dolgoročno. Spodbuda pa je, da me vidijo na obeh političnih poljih. 

Foto: Ana Kovač