Janez Janša
Ponedeljek, 25. 4. 2022, 6.00
1 leto, 12 mesecev
Veliki zmagovalci in poraženci volitev 2022
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
185
Robert Golob je s svojim Gibanjem Svoboda zmagal z veliko prednostjo.
Velika zmagovalka letošnjih državnozborskih volitev je stranka Gibanje Svoboda, ki je v svojem prvem nastopu na volitvah prepričljivo osvojila prvo mesto in dobila rekordnih 41 sedežev. Na drugi strani so največje poraženke LMŠ, SAB, DeSUS, SNS in Konkretno, ki se poslavljajo iz parlamenta. V DZ bo po novem samo pet strank.
Od slovenskih volitev leta 2011 je že tretjič zmagala stranka, ki je na volitvah sodelovala prvič. Leta 2011 je zmagala Pozitivna Slovenija, leta 2014 SMC in letos Gibanje Svoboda.
Stranke, ki so presegle 30 odstotkov
Gibanje Svoboda Roberta Goloba je poleg tega ena od treh strank, ki ji je uspelo na volitvah v DZ preseči 30 odstotkov glasov. To je uspelo še LDS leta 2000 (36,26 odstotka) in SMC leta 2014 (34,49 odstotka glasov).
Razdelitev sedežev v 90-članskem DZ je odvisna tudi od tega, koliko strankam se uspe prebiti vanj. Letos je to uspelo samo petim strankam. Gibanje Svoboda je tako po zdaj preštetih glasovih s 34,54 odstotka dobilo kar 41 sedežev.
SDS povečala število sedežev
Kako število strank v DZ vpliva na število sedežev za posamezno od njih, vidimo na primeru SDS. Ta stranka je na volitvah leta 2018 zmagala s 24,92 odstotka glasov. V DZ, kamor se je leta 2018 uvrstilo kar devet strank, pa je dobila 25 sedežev. Letos je SDS dobila 23,53 odstotka glasov, toda ker se je v DZ uvrstilo samo pet strank, je letos dobila dva sedeža več, torej 27.
Leta 2018 je SDS zmagala. Letos se je uvrstila na drugo mesto, a je dobila v DZ dva sedeža več kot leta 2018.
Podobno velja za letos tretjeuvrščeno NSi. Leta 2018 je dobila 7,16 odstotka glasov in sedem mandatov. Letos je NSi dobila 6,85 odstotka in osem mandatov.
SD in Levica letos manj uspešni kot leta 2018
Manj odstotkov in manj sedežev pa je letos dobila SD. Leta 2018 je SD dobila 9,93 odstotka glasov in deset mandatov, letos pa 6,65 odstotka in sedem sedežev.
SD Tanje Fajon in Levica Luke Mesca sta se v primerjavi z volitvami leta 2018 letos slabše odrezali.
Podobno velja za Levico. Na zadnjih volitvah je dobila 9,33 odstotka in devet mandatov, letos pa se je komaj prebila v DZ s 4,38 odstotka glasov, za kar je dobila pet sedežev.
Največje poraženke letošnjih volitev
Največje poraženke pa so seveda stranke, ki so izpadle iz DZ. To so LMŠ, Konkretno (leta 2018 je nastopila na volitvah kot SMC, decembra lani pa se je združila s stranko GAS), SAB, DeSUS in SNS. LMŠ je leta 2018 dobila 12,6 odstotka glasov in 13 sedežev, SMC 9,75 odstotka in deset sedežev, SAB 5,11 odstotka in pet sedežev, DeSUS 4,93 odstotka in pet sedežev, SNS 4,17 odstotka in štiri sedeže.
Iz DZ sta izpadli LMŠ in SAB, stranki, ki ju vodita dva nekdanja slovenska premierja, Marjan Šarec in Alenka Bratušek.
Letos je LMŠ dobila 3,72 odstotka, SAB 2,6 odstotka, DeSUS 0,62 odstotka in SNS 1,5 odstotka. Letos je Konkretno nastopila v predvolilni koaliciji Povežimo Slovenijo, v kateri so poleg nje nastopile še SLS, NLS, Zeleni Slovenije in Nova socialdemokracija. Povežimo Slovenijo je na letošnjih volitvah dobila 3,42 odstotka glasov.
185