Torek, 22. 7. 2025, 16.29
3 ure, 27 minut
V šempetrski bolnišnici potrdili pojav garij, prvi primer zabeležili na oddelku za intenzivno terapijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,27
Garje povzroča majhna pršica, imenovana srbec (Sarcoptes scabiei var. Hominis). Spremembe na koži so posledica imunskega odziva na pršico in njene izločke (slina, iztrebki, jajčeca).
V šempetrski bolnišnici so za STA potrdili pojav garij, na kar so v pismu Slovenskim novicam opozorili zaposleni. Po navedbah bolnišnice naj bi prve bolnike zaznali sredi junija, pojavile pa naj bi se le na enem izmed oddelkov bolnišnice - na oddelku za intenzivno terapijo, kamor so prišle prek pacienta. Zagotovili so, da so takoj ukrepali in izbruh bolezni prijavili Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje. Do danes so v šempetrski bolnišnici zabeležili 11 potrjenih primerov okužbe z garjami, od tega eno okužbo pri pacientu, ostalih deset pa pri zaposlenih.
"Vodstvo bolnišnice se je takoj po seznanitvi z izbruhom nalezljive bolezni sestalo na operativnem sestanku s komisijo za obvladovanje bolnišničnih okužb in zaposlenim podalo jasna navodila za obvladovanje okužbe. Izbruh je bil prijavljen tudi območni enoti NIJZ. Ukrepali smo skladno z veljavnimi epidemiološkimi in infektološkimi smernicami za obvladovanje izbruhov okužb z garjami," je dejal strokovni direktor šempetrske bolnišnice Erik Sedevčič.
Strokovni direktor šempetrske bolnišnice Erik Sedevčič (prvi z leve) zavrača očitke, da so v bolnišnici reagirali prepozno.
Do danes so v šempetrski bolnišnici zabeležili 11 potrjenih primerov okužbe z garjami, od tega eno okužbo pri pacientu, ostalih deset pa pri zaposlenih. Okužba je izbruhnila sredi junija na oddelku za intenzivno terapijo. S podatki o obolelih družinskih članih zaposlenih ne razpolagajo, je na današnji novinarski konferenci dejal strokovni direktor šempetrske bolnišnice Erik Sedevčič.
Potrdil je, da so prvi primer zabeležili na oddelku za intenzivno terapijo, v bolnišnico pa so prišle preko pacienta. Povedal je tudi, da so okužbo z garjami potrdili v roku dveh tednov, po sprejemu pacienta, ki je bil v hudem stanju in imunsko oslabljen. Takšne osebe namreč okužbe ne obvladujejo, zato so tudi spremembe na koži hujše.
V bolnišnici so najprej posumili na druge bolezni, kasneje pa potrdili, da gre za garje. Prav tako nja pri pacientu ne bi šlo za tipično izraženo sliko bolezni, je še povedal Sedevčič.
Vsi oboleli so prejeli ustrezno terapijo za zdravljenje okužbe, osebe s tveganim tesnim stikom pa preventivno zdravljenje. Na bolnišničnem oddelku so bili zvedeni tudi vsi higienski ukrepi po navodilih NIJZ. Sedevčič pa je dejal da v zadnjih desetih dneh niso zabeležili nove okužbe, zato upajo, da so bolezen v bolnišnici zajezili. Prav tako ne pomni, da bi imeli v zadnjih 25 letih v bolnišnici težave z garjami.
Pojav bolezni že spomladi
Zdravstveno osebje je v pismu navedlo, da naj bi se garje pojavile že spomladi. Kljub izvedenim ukrepom Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa naj bi se garje širile tudi zunaj bolnišnice, poročajo Slovenske novice. To, da bi se izbruh začel spomladi in da je izbruh zunaj bolnišnice, je Sedevčič zavrnil.
Kot je za STA povedal predstojnik novogoriške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Mario Fafangel, so letos tudi zaradi spremembe v načinu spremljanja te bolezni v Sloveniji že zabeležili 650 primerov, v celem lanskem letu pa 818.
Garje so nalezljiva bolezen, ki jo povzroča majhna pršica
"V naši regiji smo imeli v letu 2024 156 primerov garij, v letošnjem letu pa že 130. Verjetno bomo presegli lansko številko, vendar je hitrejše zaznavanje, kako se garje širijo, pozitivno, saj se ob hitrejši zaznavi bolezni lahko hitreje ukrepa," je še dejal Fafangel.
Garje so nalezljiva bolezen, ki jo povzroča majhna pršica. Po njegovih besedah garje niso nevarne, pač pa so problematične zaradi načina, kako se širijo. "Nadležno je to, da se lahko že širijo, čeprav oseba še nima nobenih simptomov. Inkubacijska doba bolezni je sicer šest tednov. To pa lahko zelo oteži njihovo zajezitev," je pojasnil.
Zdravstveno osebje je v pismu navedlo, da naj bi se garje pojavile že spomladi, doslej naj bi zbolelo deset zaposlenih in bolnikov. Kljub izvedenim ukrepom Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa naj bi se garje širile tudi zunaj bolnišnice, poročajo Slovenske novice.
Garje
Garje (scabies, srbečica) so parazitska kožna nalezljiva bolezen, je zapisano na spletnih straneh NIJZ. Kdo je povzročitelj, kdo lahko dobi garje, kakšni so prvi znaki bolezni in kako se pozdraviti? To in še več pojasnjujejo pri NIJZ tudi na svoji spletni strani.
Povzročitelji
Bolezen povzroča majhna pršica, imenovana srbec (Sarcoptes scabiei var. Hominis). Spremembe na koži so posledica imunskega odziva na pršico in njene izločke (slina, iztrebki, jajčeca).
Doba inkubacije
Pri ljudeh, ki so prvič okuženi, se znaki bolezni pojavijo v od dveh do šestih tednih po okužbi, pri tistih, ki so že imeli srbečico, pa že v nekaj dneh po okužbi (v od enem do štirih dneh).
Način prenosa
Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom (koža-koža), po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali po spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem, običajno ne predstavlja nevarnosti za okužbo. Prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine zbolelega je manj verjeten, toda mogoč pri bolnikih s krustozno obliko garij, ki so zaradi velikega števila pršic zelo kužni.
Dovzetnost za okužbo
Garje lahko dobi vsak. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine. Ocenjujejo, da se z garjami letno okuži 300 milijonov ljudi po vsem svetu. Pri zdravem človeku se po začetni okužbi postopoma razvije imunski odziv, ki vpliva na število pršic v koži. Osebe, ki imajo motnje imunskega odziva, pa okužbe ne obvladujejo, razvijejo se krustozne (norveške) garje z velikim številom pršic v koži in hudimi spremembami na koži. Ta oblika garij se pojavi predvsem pri starejših osebah, pri nekaterih bolnikih z AIDS, limfomom, T-celično levkemijo, po transplantaciji ter pri ljudeh, pri katerih je zaradi osnovne bolezni ali zdravljenja zmanjšana imunost.
Znaki bolezni
Prvi pomembni znak okužbe je običajno srbež, ki se iznenada pojavi in je izrazit predvsem ponoči oziroma ko se pacient segreje. Pri nekaterih ljudeh se srbenje ne pojavi (zelo stari ljudje, dojenčki). Kožne spremembe najdemo predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka (med prsti, notranja stran zapestja, komolec, kolena, okrog popka. ..). Spremembe so v obliki rožnatih papul velikosti prosa s krastico na vrhu. Običajno sta po dve in dve skupaj, kar predstavlja začetek in konec rovčka. Zaradi praskanja najdemo na koži opraskanine, drobne mehurčke, rdečino. Spremembe so običajno simetrične na zunanjih straneh telesa, nikoli ni izpuščaja na sredini prsnega koša ali hrbta. Pri dojenčkih in majhnih otrocih je lahko prizadeta vsa koža, celo obraz, vrat, skalp, ušesa. Pri zelo starih ljudeh in pri osebah z imunsko prizadetostjo se pojavijo krustozne garje (Scabies crustosa ali norveške garje). V krastah je veliko število živih pršic in jajčec.
Kužnost
Bolniki so kužni, preden se razvije izpuščaj, običajno že od dva do šest tednov pred srbenjem in izpuščajem.
Zdravljenje
Bolezen običajno prepoznamo na podlagi sprememb na koži in spremljajočih pojavov (nenaden pojav srbeža, ki je izrazit ponoči, kožne spremembe, lokacija izpuščaja). Tudi epidemiološki podatki o pojavu podobnih sprememb na koži pri družinskih članih ali bolnikovih tesnih stikih so pomembni. Diagnozo potrdimo z mikroskopskim pregledom kožne izpraskanine, kjer iščemo jajčeca, odrasle pršice ali iztrebke. Za običajne garje običajno zadoščajo sredstva, ki vsebujejo skabicide (sredstva proti pršicam), in jih nanašamo na kožo. Kremo ali losjon nanesemo na kožo od vratu do prstov na nogi. Mazila ne smemo nanesti na kožo takoj po topli kopeli, ker pride do večje sistemske absorpcije, lokalno pa se učinek zmanjša. Vsakič po umivanju je treba mazilo ponovno nanesti. Pri atipičnih ali norveških garjah samo lokalno zdravljenje običajno ni dovolj učinkovito, saj mazilo, nanešeno neposredno na kožo, ne prodre skozi odebeljeno kožo in kraste. V teh primerih lokalno zdravljenje kombiniramo s sistemskim zdravljenjem, ki ga običajno predpiše dermatolog.
Preprečevanje okužb
Zdraviti se mora celoten kolektiv, kjer so se garje pojavile, prav tako morajo vsi izvajati ukrepe za preprečitev nadaljnjega prenosa. Po prvem nanosu zdravila na kožo zbolelega je treba vsa oblačila, brisače in posteljnino oprati v pralnem stroju. Perilo, ki ga ni moč oprati, shranimo v plastične vrečke za najmanj 72 ur, v tem času pršice poginejo. Pohištva, prevlečenega s tekstilom, vsaj 24 ur ne uporabljamo, nato ga očistimo s sesalcem, tisto, ki se lahko mokro čisti, pa čistimo z vodo in detergentom.
