Torek, 6. 2. 2024, 15.14
9 mesecev
V Ljubljani stoji replika Hallersteinovega zvezdnega opazovalnika #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
Predsednica republike Nataša Pirc Musar in kitajski veleposlanik Wang Shunqing sta danes v Ljubljani odkrila repliko zvezdnega opazovalnika, ki ga je sredi 18. stoletja na kitajskem dvoru izdelal slovenski jezuit, astronom, matematik in diplomat Ferdinand Avguštin Hallerstein. Spomenik simbolizira kitajsko-slovensko prijateljstvo.
Pirc Musarjeva je izpostavila posebnost današnjega dogodka, ki predstavlja obogatitev vsebin, ki jih mestu in svetu ponuja Ljubljana. Prav tako v spomeniku vidi poklon zgodovini slovenske diplomacije in znanosti, saj je bil Hallerstein med drugim tudi znanstvenik in diplomat. "To, da danes odkrivamo repliko zvezdnega opazovalnika, je tudi poklon odličnim odnosom, ki sta jih vzpostavila in jih vestno gojita Slovenija in Kitajska. Verjamem, da se bodo ti odnosi le še nadgrajevali," je povedala predsednica.
Spomenik predstavlja tudi zgodovino prijateljskih izmenjav med Kitajsko in Slovenijo, ki traja že štiri stoletja, je prepričan Wang. "Hallerstein, ki je na Kitajskem preživel 36 let, ni le začel zgodovine prijateljskih izmenjav med Kitajsko in Slovenijo, ampak je tudi izjemno prispeval k izmenjavam med vzhodnimi in zahodnimi civilizacijami," je dejal.
Na dogodku je spregovoril tudi podžupan mestne občine Ljubljana Rok Žnidaršič, ki je poudaril, da se Kitajska in Slovenija kljub geografski razdalji soočata s podobnimi izzivi in priložnostmi, ki jih prinaša 21. stoletje. Tehnološki napredek, globalno gospodarstvo, podnebne spremembe, pandemija in prizadevanja za trajnostni razvoj vidi kot priložnosti za ustvarjanje trdnih in trajnih mednarodnih vezi, ki se ponujajo na vsakem koraku. Tudi današnja slovesnost je ena od njih, je prepričan.
Hallerstein je bil vodilni cesarjev astronom
Hallerstein je kot misijonar, matematik in astronom poosebljal most med dvema civilizacijama, kitajsko in evropsko. Leta 1746 mu je kitajski cesar zaupal mesto najvišjega uradnika, odgovornega za astronomijo. To funkcijo je opravljal do smrti leta 1774 v Pekingu.
Eden njegovih najpomembnejših dosežkov je bil vodenje izdelave izjemnega astronomskega instrumenta, zvezdnega opazovalnika, ki je s kombinacijo heliocentrične zasnove, ta je bila tedaj v uporabi v Evropi, in ekvatorialne postavitve, kot je bilo to v navadi na Kitajskem, predstavljalo pomemben napredek znanstvene izmenjave med Vzhodom in Zahodom, kombinacijo tradicije in inovacij. Replika zveznega opazovalnika, ki stoji na izteku Grudnovega nabrežja ob Šentjakobskem mostu, je darilo veleposlaništva Kitajske Sloveniji in predstavlja simbolni spomenik kitajsko-slovenskega prijateljstva.
