Sreda, 19. 4. 2023, 10.23
1 leto, 7 mesecev
Janša: Vlada zatira kmete. Golob: Ko smo se borili s požarom, ste nas blokirali.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,57
155
"Vlada je obljubila vse mogoče. Ko pogledamo, kaj od teh obljub je bilo izpolnjeno, vidimo, da se je najprej lotila nekaterih zadev, ki same po sebi niso razumljive," je ob predstavitvi interpelacije zoper vlado v DZ povedal predsednik SDS Janez Janša. "Izrekam veliko zahvalo stranki SDS, predvsem pa njenemu predsedniku, da nas je spomnil na vse tisto, čemur so rekli ljudje 'ne' pred letom dni," pa je v predstavitvi svojega stališča dejal predsednik vlade Robert Golob.
Predsednik SDS Janez Janša je v obrazložitvi interpelacije zoper delo vlade Roberta Goloba opozoril, da je aktualna vlada ob začetku mandata "obljubila vse mogoče", a se je najprej lotila ukinjanja urada za demografijo, Muzeja slovenske osamosvojitve in sprejemanja zakona, s katerim se je odpravila vrsta protibirokratskih ukrepov iz prejšnjega mandata.
Ob začetku mandata je bilo po njegovih besedah slišati velike besede o reformah. "Praktično ni bilo dneva, da vlada ne bi najavila kakšne reforme", po skoraj enem letu pa ugotavljajo, da je "od vseh teh reform na mizi ostala zgolj reforma časovnic, iz dneva v dan se prelagajo roki in datumi, v katerih naj bi bile te visokoleteče reforme vsaj začete".
Od zdravstvene reforme smo do zdaj po njegovih besedah dočakali le ukinitev urada za referenčne cene, ki je bil namenjen temu, da se cene nabav v zdravstvu primerjajo in da se na podlagi tega prepreči korupcija. Predlagana novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju po njegovih besedah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne ukinja, pač pa ga podržavlja. "To je vse, kar imamo zaenkrat na mizi od zdravstvenih reform, ob tem, da se srečujemo z veliko krizo v določenem delu primarnega zdravstva," je dodal.
Janša: To je eden največjih paradoksov
Eden največjih paradoksov te vlade so po njegovih besedah obljube o davčni reformi. "Najavljalo se je vse živo, potem pa pride Golob in reče, da ne bo izvedena tako, kot je bila obljubljena," je bil kritičen Janša.
V zadnjem letu smo po njegovih besedah dobili tudi vrsto predlogov in ukrepov "za zatiranje slovenskega kmeta". Kot zadnji tak poskus je izpostavil predlog novele zakona o zaščiti živali, s katerim se "spet vzpostavlja neka socialistična aktivistična milica za nadzor kulakov".
Golob Janši: Ko smo se borili s požarom, ste vi blokirali delo vlade
Predsednik vlade Robert Golob je interpelacijo, ki jo je zoper delo vlade vložila SDS, v današnjem odgovoru na seji DZ označil za priložnost, da bodo lahko predstavili resnico o delu vlade. Ta namreč ne pride do ljudi tudi zato, ker so po njegovih besedah nekateri mediji ugrabljeni ter ker nekateri ves čas zavajajo in ustrahujejo.
Golob se je uvodoma zahvali SDS, predvsem pa njenemu predsedniku Janezu Janši, da je spomnil "na vse tisto, čemur so ljudje pred letom dni rekli ne". Kot je dejal, je Janša današnjo obravnavo interpelacije uporabil za obračun s civilno družbo, s čimer se je pokazala razlika "med tistimi, ki verjamemo v to, da je civilna družba sestavni del vsake civilizirane, demokratične in pravne države in med tistimi, ki verjamejo samo v svojo resnico".
Ugotavljal je, da je v interpelaciji 60 odstotkov teksta namenjenega Muzeju slovenske osamosvojitve, dva odstotka pa tistemu, kar ljudi najbolj muči, to je zdravstvu. "To pove vse o prioritetah," je ocenil. Muzej ni bil ukinjen, ampak združen z Muzejem novejše zgodovine, kjer se bo obdobje osamosvojitve obravnavalo po strokovnih načelih, je pojasnil. Dodal je, da so združitev podprla tudi vsa največja veteranska združenja. Osamosvojitev pa ni bil projekt ene stranke, ampak celotne nacije, je poudaril.
Prejšnji vladi vlade Janeza Janše je očital, da je v zadnjem tednu pred nastopom nove vlade, že krepko po volitvah, izvajala kadrovske rošade, odločitve o napredovanjih, dvigih plač za zaslužne. Po volitvah pa so celo poletje vlagali zakone "z enim samim namenom, da se blokira delo parlamenta". Spomnil je, da je bil vložen tudi zakon glede oblikovanja vlade, ki pa je, kot je poudaril, kljub temu delala na "vzpostavitvi pravne države in na odpravi krivic, ki jih je prejšnja vlada povzročala civilni družbi in ljudem".
Ko so se borili s sušo v slovenski Istri, s požari na Krasu, "ste vi blokirali parlament" z zahtevami po referendumih, je dejal. Ob tem smo po njegovih beseda ves čas priča manipulacijam in ustrahovanjem, "ki se ga gre del slovenske politične scene".
Kaj SDS očita vladi?
DZ danes sicer čaka 14-urna razprava o interpelaciji vlade Roberta Goloba, ki jo je vložila SDS. Po pričakovanjih se bo debata vrtela predvsem okoli ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve in urada za demografijo ter dozdajšnjih potez Golobove vlade. Ta očitke zavrača kot neutemeljene in poudarja prve korake na poti do zastavljenih reform. V SDS želijo v razpravi ob interpelaciji odgovor na vprašanje, v kakšni meri vlada uresničuje prisego, podano ob imenovanju v DZ.
V interpelaciji, ki po besedah prvaka SDS Janeza Janše pomeni razpravo v DZ "o spornih potezah te vlade, ki zajedajo same temelje Slovenije", in je predvsem poskus klica k razumu, vladi očitajo združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine, ukinitev urada za demografijo, opustitev dolžnega ravnanja na področju zdravstva in na področju preprečevanja nezakonitih migracij. Kritični so tudi do finančne politike vlade in njenih kadrovskih potez.
Vlada, ki vse očitke zavrača kot vsebinsko deplasirane, je prepričana, da je pri svojem delu uspešna in uresničuje zahtevno zastavljene cilje. Med dosežki navajajo ukrepe za blaženje posledic energetske in prehranske draginje, obuditev socialnega dialoga, spoštovanje pravne države ter prve korake na poti do zdravstvene reforme in reforme plačnega sistema v javnem sektorju.
Predvidoma burna razprava, v kateri bosta koalicija in opozicija glede uspešnosti dela vlade po pričakovanjih ostali na nasprotnih bregovih, sicer širših političnih posledic za vladno koalicijo najverjetneje ne bo prinesla. Predlagatelji interpelacije se namreč niso odločili za konstruktivno nezaupnico, o morebitnih sklepih pa se bodo odločili med razpravo.
Mesec SDS očita poskus demonizacije vlade
Koordinator Levice Luka Mesec je v DZ ugotavljal, da današnja razprava ne bo namenjena vprašanjem, kako izboljšati razmere v državi, ampak bomo gledali tekmovanje, "kdo bo imel bolj bombastičen nastop" in "kdo bo bolj nažigal po vladi".
Pri tem po njegovi oceni ne gre za diskreditacijo vlade, ampak za njeno demonizacijo. V interpelaciji je 14 strani o "kulturnem marksizmu, enopartijskih totalitarnih režimih, likvidacijah in podobnih strašilih", je dejal in dodal, da gre za izmišljotine, s katerimi se poskuša vnašati nemir.
Kot je dejal, se jim med drugim očita, da naravnost ogrožajo prihodnost slovenstva, ker so ukinili urad za demografijo. Ta je po njegovih navedbah obešal "neke plakate po Sloveniji, ki naj bi promovirali višjo rodnost, ni se pa spraševal o tem, v kakšnih pogojih živijo mlade družine".
Namesto tega so po njegovih besedah v tej vladi postavili ministrstvo za solidarno prihodnost z dvema glavnima ciljema: omogočiti, da bo imel vsak možnost za streho nad glavo po dostopni ceni in da bo vsak v tej državi imel dostojno starost. Med že sprejetimi ukrepi pa je ob tem izpostavil tudi dvig minimalne plače in zagotovitev dvojnega otroškega dodatka pozimi.
Fajon: Vsi štirje ministri iz vrst SD delajo dobro
Po besedah Tanje Fajon je SD konstruktiven člen v koaliciji, njihova politika pa odločna, tudi umirjena, ne ustvarjajo konfliktov ter se trudijo spodbujati sodelovanje. Ocenila je, da vsi štirje ministri iz vrst SD delajo dobro.
"To, da imamo kdaj različna mnenja, je povsem normalno, ker smo v tej vladi tri stranke, ampak bistveno je, da skupaj z javnostjo in stroko iščemo široko soglasje, ker sicer reform ne bo mogoče izpeljati," je dejala Fajonova in zatrdila, da večjih konfliktov znotraj vlade ni in da vlada zaradi Socialnih demokratov ne bo padla.
Od aktivnosti je izpostavila nekatere aktivnosti, ki so že bile oziroma so v teku na njihovih resorjih. Med drugim je navedla, da so na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj preprečili izgubo evropskih sredstev in zagotovili, da bo Slovenija lahko dostopala do približno 3,2 milijarde evropskih sredstev, s katerimi se bo spodbujalo zeleni preboj, pravičen prehod v socialno vključenost, digitalizacijo in razvoj.
155