Je to skrita nevarnost za koalicijo, ki jo lahko prinese interpelacija vlade?

Stranka SDS je zoper vlado vložila interpelacijo, v kateri ji med drugim očita ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in urada za demografijo, pa tudi ravnanje v nasprotju z ustavo in koalicijsko pogodbo. NSi podpisov pod interpelacijo ne bo prispevala, je sporočil predsednik NSi Matej Tonin in dodal, da mora odgovorna opozicija z vlado tekmovati v boljših rešitvah, ne v kritiziranju.

Predsednik SDS Janez Janša je medtem na družbenem omrežju Twitter zapisal, da ga Toninovo ravnanje "žal spominja na pot Ljudmile Novak".

O tem, kaj vložena interpelacija pomeni za vladno koalicijo ter odnose med opozicijskima strankama SDS in NSi, smo se pogovarjali z zgodovinarjem Luko Lisjakom Gabrijelčičem in političnim analitikom Mirom Hačkom.

Miro Haček meni, da interpelacija ne bo imela večjega vpliva ne na koalicijo, ne na delo vlade in ne na javno mnenje. Foto: STA ,

"V času Janše enajst interpelacij in ena konstruktivna nezaupnica, a nobena ni bila uspešna"

Haček meni, da interpelacija ne bo imela večjega vpliva ne na koalicijo, ne na delo vlade in ne na javno mnenje.

"V mandatu Janševe vlade je bilo enajst interpelacij in ena konstruktivna nezaupnica, pa nobena ni bila uspešna, čeprav je bilo razmerje sil mnogo bolj tesno kot zdaj. Ob tem podatku se lahko vprašamo o smiselnosti tovrstnih interpelacij. Tokrat sicer ne bo glasovanja o nobenem sklepu, a če bi se to poskušalo nadaljevati s kakšno konstruktivno nezaupnico ali zamenjavo ministra, je ponavadi tako, da takšne interpelacije bolj okrepijo koalicijo, kot pomagajo opoziciji. Tudi pri Janševi vladi so številne interpelacije bolj okrepile koalicijo, kot ji škodile," pravi.

Novice Uradno: SDS vložila interpelacijo proti vladi Roberta Goloba

Odnosi med opozicijskima strankama bodo po njegovih besedah najbrž ostali na isti ravni, kot so zdaj, ko niso ravno odlični. Kot pravi, so ti odnosi bolj hladni že od konstituiranja državnega zbora in ni videti, da bi se karkoli popravilo.

Pojasnjuje, da se poskušajo v NSi v primerjavi s SDS prikazati kot bolj konstruktiven tip opozicije, a so se pri tem znašli v dokaj težavnem položaju, ker s svojimi potezami ne nagovarja svojega volilnega telesa, ampak volilno telo drugih strank, ki pa na koncu ne bo glasovalo za njih. 

"Politično gledano je njihov položaj dokaj težak. Kar počnejo, se zdi smiselno in všečno, konstruktivna drža ponavadi ima svoj smisel in je včasih nagrajena boj kot destruktivna, je pa res, da moraš načeloma pri tem nagovarjati svoje lastno volilno telo. Sam malo dvomim, da je njihovo volilno telo sredinsko, kot sami pravijo, ko govorijo, da poskušajo zasesti prostor na sredini. Vse raziskave do zdaj so pokazale, da je njihovo volilno telo pravzaprav na istem mestu kot volilno telo SDS, torej precej desno od sredine, in da tega prostora na sredini v resnici nikoli niso zasedli," je dejal.

"NSi se poskuša diferencirati od SDS, biti drugačen tip opozicije"

Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) je medtem s štirimi glasovi za, ki so jih prispevali izključno poslanci SDS, in devetimi proti včeraj zavrnil predlog največje opozicijske stranke, da Slovenija uvrsti Rusijo med države, ki podpirajo terorizem. Člana odbora iz vrst NSi Matej Tonin in Jernej Vrtovec se glasovanja nista udeležila.

Haček pravi, da gre tudi to približno v isto smer hladnih odnosov, je pa res, da tudi če bi bila prisotna, to ne bi spremenilo izida glasovanja, mogoče bi bilo z vidika SDS samo videti malo lepše: "NSi se poskuša diferencirati od SDS, biti drugačen tip opozicije, kar je drugačen pristop, kot smo ga bili vajeni do zdaj, ko so bile vse stranke enak tip opozicije." 

"Tokrat pa vidimo na eni strani destruktivni tip opozicije, na drugi strani pa veliko bolj konstruktivni tip, je pa res, da bi NSi pri tem morala pomagati tudi vladajoča koalicija in ji pri nekaterih stvareh priti naproti, sicer ta konstruktivna drža ne bo nič pomenila. To je stvar pogajanj med obema stranema. Vladajoča koalicija bi rada spremenila ustavo na nekaterih točkah, kjer potrebujejo glasove NSi, tukaj pa potem pridemo do sposobnosti NSi, da se dogovori o tem, kaj dobi v zameno," je sklenil.

Novice Golob: Interpelacija vlade je norčevanje iz težav ljudi #video

Luka Lisjak Gabrijelčič opozarja, da se je vlada danes znašla v položaju, ko je njena podpora mnogo šibkejša, kot je bila pred meseci, zlasti tik pred trojnim referendumom ali po njem. Foto: STA/Katja Kodba

"SDS lansirala zelo strogo politiko konfrontacije"

"Cilj interpelacije je dati v javnost agendo opozicije, predvsem SDS, omogočiti vidnost njihovim govornikom v parlamentu in s tem mobilizirati opozicijsko volilno bazo, ki potrebuje stalno mobilizacijo. Cilja, da bi vlada zaradi tega padla, ni. Eden od ciljev interpelacije je tudi pritisk na NSi. Že na začetku novega sklica parlamenta je SDS lansirala zelo strogo politiko konfrontacije in s tem na neki način pritiska na NSi, da se ji pridruži. NSi se poskuša zlasti po referendumih distancirati od SDS in ubrati svojo taktiko, za katero sploh ni jasno, kakšna je. Tukaj SDS izvaja pritisk na opozicijskega partnerja, da poudari razlike med obema in da ga prikaže kot nezanesljivega. Če bi imela NSi izdelano svojo lastno taktiko, ji to ne bi škodovalo, ker bi bila to dragocena priložnost, da se distancira od SDS in pokaže, da gre SDS v nekaj, česar sami ne odobravajo, ampak ker prave taktike nima, jih to utegne ujeti nepripravljene," je poudaril Lisjak Gabrijelčič.

Opozarja, da se je vlada danes znašla v položaju, ko je njena podpora mnogo šibkejša, kot je bila pred meseci, zlasti tik pred trojnim referendumom ali po njem: "Škandali z notranjo ministrico in tako dalje so se namreč začeli tik po referendumih. Čeprav je minilo šele nekaj mesecev, je odnos levosredinskega javnega mnenja drugačen, mnogo bolj skeptičen in zadržan, odnosi v koaliciji pa so mnogo bolj napeti. Med drugim se to vidi na relacijah obrambni minister Marjan Šarec-Levica in SD-Gibanje Svoboda, saj so v SD dali jasno vedeti, da niso zadovoljni s svojim podrejenim statusom v koaliciji."

Lisjak Gabrijelčič izpostavil napako opozicije

V tem pogledu po njegovih besedah obstaja možnost, da bo ta interpelacija poenotila koalicijo, mogoče pa tudi ne, in sicer ravno zato, "ker se jim ni treba preveč poenotiti, ker imajo dovolj glasov. Lahko, da bo interpelacija še povečala razpoke v koaliciji. V javni razpravi bodo namreč poudarjeni vidiki dela vlade, s katerimi je javnost nezadovoljna. Rekel bi, da je napaka opozicije, da se preveč osredotoča na vprašanje muzeja osamosvojitve, ki zanima samo njene volivce, mogoče samo del njenih volivcev, saj druga vprašanja, med drugim zdravstvena reforma, mnogo bolj pestijo javnost."

Glede neudeležbe članov odbora za zunanjo politiko pri glasovanju o Rusiji meni, da je to težko vnaprej interpretirati z vidika medstrankarskih odnosov, saj razlogov za njuno odsotnost ne poznamo. "Gotovo NSi poskuša zdaj igrati neko konstruktivno vlogo. To bomo videli tudi pri obrambni resoluciji, kjer NSi vidi neko nišo, da se vsaj za zdaj profilira kot državotvorni zunanji partner vlade pri vprašanjih, ki terjajo širok konsenz. Vstopili bodo, kjer je Levica nezanesljiva," je pojasnil.