Nedelja, 10. 11. 2019, 9.42
4 leta, 5 mesecev
V DZ poziv k okrepitvi inšpektorata za delo in k nadzoru nad izplačili minimalnih plač
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,10
11
Lani sprejeta novela zakona o minimalni plači s 1. januarjem 2020 zvišuje minimalno plačo s 667 na 700 evrov neto ter iz nje izloča vse dodatke.
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je vladi pred kratkim predlagal, naj Inšpektoratu RS za delo v prihodnjem letu omogoči zaposlitev najmanj 10 novih inšpektorjev ter tudi potrebno število strokovnih pomočnikov. Poleg tega je inšpektorat pozval, naj v letu 2020 izvede akcijo nadzora nad izvajanjem zakona o minimalni plači.
Parlamentarni odbor za delo je poročilo inšpektorata za delo za lansko leto obravnaval v torek. Iz njega je razvidno, da so inšpektorji vseh treh njegovih inšpekcij opravili 12.928 pregledov in ugotovili 24.363 kršitev. To je nekoliko manj kot leto dni pred tem, a s tem po oceni glavnega inšpektorja Jadranka Grlića "še ne moremo biti zadovoljni".
Poslanci so na podlagi informacij iz poročila ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagali, naj v sodelovanju s pristojnimi resorji pripravi odziv na zakonodajne pobude inšpektorata ter jih v 90 dneh posreduje inšpektoratu in DZ.
Med pobudami tudi spremembe zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti
Med pobudami inšpektorata s področja trga dela, kjer je zabeleženih največ kršitev, so denimo spremembe zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, in sicer v smeri, da se v evidenco dnevno vpisuje tudi čas prihoda in odhoda delavca na delo in z dela ter čas začetka in zaključka koriščenja odmora, saj "je drugače oteženo oziroma onemogočeno ugotavljanje zagotavljanja prisotnosti na delu, počitkov, nočnega dela, odmorov in podobnega". Te spremembe je ministrstvo že sprožilo.
Prav tako inšpektorat kot nujno predlaga zagotovitev uresničitev določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, povezanih s poklicnim zavarovanjem, in oblikovanje meril za izpolnitev pogojev, ki se nanašajo na delovna mesta, za katere je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.
Zavzeli so se še za posodobitev zakona o stavki, "za katerega se v praksi vsakič znova izkaže, da ne ponuja sodobnih rešitev". Med drugim naj bi bilo treba na novo določiti sankcije, ki so še vedno določene v dinarjih.
Do konca leta vsaj deset novih inšpektorjev
Odbor DZ za delo se je zavzel tudi za kadrovsko okrepitev inšpektorata. Od vlade želi, da v kadrovskem načrtu do konca prihodnjega leta omogoči zaposlitev vsaj osmih novih inšpektorjev za nadzor delovnih razmerij ter dva nova inšpektorja za varnost in zdravje pri delu, hkrati pa v sodelovanju z inšpektoratom omogoči tudi zaposlitev potrebnega števila strokovnih pomočnikov.
Četudi se je inšpektorat lani kadrovsko okrepil - potem ko je bilo leta 2017 77 inšpektorjev, jih je bilo lani 81 - "preobremenjenost inšpektorjev za delo in tudi drugih zaposlenih ostaja resna težava", je razvidno iz letnega poročila. Število poslovnih subjektov namreč še vedno narašča. Konec lanskega leta jih je bilo registriranih 215.354, konec leta 2017 210.884, leta 2008, ko je bilo na inšpektoratu 87 inšpektorjev, pa 171.126. "Inšpektorji tako še vedno ne morejo sproti obravnavati vseh prejetih prijav, ki se zadnja leta gibljejo okrog števila 6500," so opozorili na inšpektoratu.
K večji učinkovotosti bi pripomogli tudi strokovni pomočniki
Prav tako so izpostavili, da še vedno ni zaživel institut strokovnega pomočnika, ki ga je zakon o inšpekciji dela vpeljal leta 2014. Pomočnik naj bi opravljal posamezna procesna dejanja v inšpekcijskem postopku pred izdajo odločbe, v skladu z usmeritvami in pod nadzorom inšpektorja, ki vodi postopek. "Zaposlovanje strokovnih pomočnikov se nam zdi pomembno, ker bi inšpektorjem pomagali pri številnih administrativnih nalogah, kar bi nedvomno pripomoglo k njihovi večji učinkovitosti na področju izvajanja nadzorov," so pojasnili.
Poslanci so na omenjeni seji sprejeli še en sklep, povezan z inšpektoratom, in sicer so mu predlagali, da prihodnje leto izvede akcijo nadzora nad izvajanjem zakona o minimalni plači ter podrobnosti in rezultate te akcije objavi v poročilu o delu za leto 2020.
Lani sprejeta novela zakona o minimalni plači s 1. januarjem 2020 zvišuje minimalno plačo s 667 na 700 evrov neto ter iz nje izloča vse dodatke.
Tudi ta sklep so odboru - tako kot ostale tri - predlagali v Levici, kjer opozarjajo, da je kršitev, povezanih z minimalno plačo, že sedaj zelo veliko, da pa jih prihodnje leto lahko pričakujemo še več.
11