Četrtek, 4. 7. 2019, 16.25
5 let, 4 mesece
Spremembe minimalne plače bodo zasebni sektor stale 200 milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,99
3
Zvišanje minimalne plače in izločitev dodatkov v letu 2020 bosta zasebni sektor prihodnje leto stala približno 200 milijonov evrov.
Ministrstvo za delo je po številnih očitkih delodajalcev, da tega ni storilo že pred sprejemom novele zakona o minimalni plači, pripravilo izračun učinka sprememb minimalne plače na celotno gospodarstvo. Ugotovilo je, da bosta zvišanje te plače in izločitev dodatkov v letu 2020 zasebni sektor stala 197,1 milijona evrov oziroma 1,77 odstotka mase plač.
Kot so v pred dnevi objavljenem dokumentu zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je mogoče učinek dviga bruto zneska minimalne plače oceniti razmeroma natančno na podlagi podatkov preteklih let, medtem ko je ocena učinka izločitve dodatkov iz minimalne plače bistveno težavnejša, saj podatkovnih baz, ki bi jih potrebovali za to, ni.
Spremembe pri minimalni plači bodo delodajalce stale 200 milijonov evrov
Učinek izločitve dodatkov v gospodarstvu je tako mogoče po njihovih navedbah oceniti zgolj s pomočjo analize kolektivne pogodbe posamezne dejavnosti in izračuna dviga stroškov delodajalcev za tako imenovanega tipičnega zaposlenega v določeni dejavnosti na mikro ravni ter prenosa teh podatkov na celotno gospodarstvo s pomočjo podatkov o strukturi plač zaposlenih. Dodaten mehanizem kontrole lahko predstavlja ocena ministrstva za javno upravo v zvezi z učinki v javnem sektorju, so navedli.
Minimalna plača se je z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa se bo povečala na 700 evrov neto.
Na tej podlagi so ugotovili, da bo finančni učinek zvišanja bruto minimalne plače v letu 2020 znašal 63,6 milijona evrov oziroma 0,57 odstotka mase plač, izločitev dodatkov pa nadaljnjih 133,5 milijona evrov oziroma 1,20 odstotka mase plač, skupaj torej 197,1 milijona evrov oziroma 1,77 odstotka mase plač. V dejavnosti trgovina, ki sodi med tiste z največ zaposlenimi z minimalno plačo, naj bi finančni učinek sprememb nanesel 37,3 milijona evrov oziroma 1,81 odstotka mase plač.
"Kumulativni finančni učinki dviga bruto minimalne plače in izločitve dodatkov v letu 2020 na ravni celotnega gospodarstva ne kažejo nesorazmerno velikih finančnih učinkov," je ocenilo ministrstvo, pri čemer se zaveda, da so lahko ti učinki v dejavnostih z nižjimi plačami in višjim številom stalnih dodatkov višji. Glede na 16-odstotno rast čistega dobička gospodarskih družb v lanskem letu ter ugodne gospodarske razmere in položaj na trgu dela pa se na ministrstvu ne bojijo, da bi se v težavah znašlo večje število podjetij.
Delodajalci nad izračuni ministrstva razočarani
Na delodajalski strani so nad izračuni ministrstva razočarani. Kot je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole, je analiza zelo skopa in pripravljena na vsega skupaj treh straneh. Smole je prepričan, da ne upošteva kompleksnosti problematike. Kritično se je odzval tudi na to, da se ministrstvo preveč zanaša na splošne podatke o dobičkih podjetij in ne upošteva, da bodo težave imela tista podjetja, kjer dobičkov že sedaj ni. Izpostavil je tudi, da bi morala biti analiza učinkov pripravljena že pred sprejemom novele zakona.
Da nasprotujejo noveli zakona o minimalni plači, ki bo prizadela predvsem ranljive posameznike in podjetja, so že večkrat poudarili tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Ministrstvo za javno upravo je medtem že prej izračunalo, da bo finančni učinek zvišanja minimalne plače in izvzema dodatkov v javnem sektorju v prihodnjem letu na letni ravni znašal 23,3 milijona evrov, medtem ko bo zgolj izvzem dodatkov znašal 11,3 milijona evrov.
Lani sprejeta novela zakona ni bila usklajena s socialnimi partnerji. Minimalno plačo je z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oziroma najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s prvim januarjem 2020.
3