Mesec zavrača navedbe GZS o minimalni plači

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Luka Mesec, poskuša Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) poseči v zakon v minimalni plači in predvsem preprečiti, da bi bili iz nje od 1. januarja 2020 izločeni dodatki. Spomnil je, da je bil zakon, ki so ga pripravili v Levici, podprlo pa ga je 52 poslancev, v DZ sprejel brez glasu proti.

Po Meščevih pojasnilih je generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc danes na posvetu zbornice z naslovom Domino učinek zakona o minimalni plači zakon "spodbijala s popolnoma ideološkimi očitki". Poslanca je zmotila njena ocena, da je bil poseg v zakon lansko jesen nepotreben, saj da je trg dela deloval, in se vprašal, za koga trg dela ni deloval.

Leta 2017 je 268 tisoč ljudi živelo pod pragom revščine, od tega je bilo 56 tisoč delovno aktivnih. Tako je bila v letu pred posegom v minimalno plačo, ko Šmučeva pravi, da je trg dela deloval, petina ljudi, ki so živeli pod pragom revščine, delovno aktivnih.

"Tak trg dela, oprostite, ni deloval," je poudaril. Pri pripravi zakona so po njegovem izhajali iz tega, da nihče, ki dela, ne sme biti reven in da si vsak, ki dela, zasluži dostojno življenje, postopno zvišanje plače v treh letih pa gospodarstvu daje čas za prilagoditev.

Mesec: V Avstriji prodajalec prejme 1.700 evrov bruto plače, pa so cene v trgovinah tam nižje kot pri nas

Mesec je zavrnil tudi očitek, da bo minimalna plača povzročila težave v podjetjih, zlasti izvozno usmerjenih. Kot je poudaril, 80 odstotkov ljudi v državi, ki prejema minimalno plačo, prihaja iz trgovine, gradbeništva, izobraževanja, prometa, gostinstva in zdravstva, torej iz storitvenega sektorja, ne izvoznega.

"Izvozna podjetja ne bodo imela težav, storitvena pa jih tudi ne bi smela imeti, ker je pri njih stroškovna konkurenčnost bistveno manj pomembna kot pri izvoznikih," je dejal.

Luka Mesec glede napovedi direktorice GZS Sonje Šmuc, da nas bo doletela "uravnilovka zgodovinskih razsežnosti", pravi, da to ni nič drugega, kot njeno staro sporočilo "z zelo neposrečeno izjavo o bogatih revežih". Foto: STA , Navedbo, da se bodo posledično zvišale cene tudi za državljane, je Mesec zavrnil s podatkom, da v Avstriji prodajalec prejme 1.700 evrov bruto plače, kar je skoraj dvakratnik naše minimalne plače, pa so cene v trgovinah tam nižje kot pri nas. Glede napovedi Šmučeve, da nas bo doletela "uravnilovka zgodovinskih razsežnosti", pa je dejal, da to ni nič drugega, kot njeno staro sporočilo "z zelo neposrečeno izjavo o bogatih revežih".

O mnenju Šmučeve o visokem deležu, ki ga Slovenija namenja za socialne transferje, pa je poudaril, da pri nas številni prejemajo plačo, ob tem pa morajo prejemati še socialne transferje, da preživijo družino. Kot je poudaril, je razlog za to, da so plače prenizke. "Če hočemo, da se število prejemnikov socialne pomoči in transferjev zmanjša, moramo začeti najprej pri plačah, ki bi morale vsakemu omogočiti dostojno življenje," je poudaril.

Mesec je postregel še s podatkom statističnega urada, da je bila stopnja anketne brezposelnosti konec lanskega leta 4,4-odstotna, kar je najmanj po letu 2008, in da imamo na drugi strani največ delovno aktivnih doslej, 984 tisoč, zato ne razume ocene Šmučeve, da je past brezposelnosti pri nas ena največjih na svetu.

"Dvig plač bo pozitivno vplival na gospodarstvo"

Kot je še dejal poslanec, gospodarstvo lahko prenese dvig minimalne plače. Ta bo po njegovem mnenju pozitivno vplivala na gospodarstvo, saj bo vplivala na domače povpraševanje in tudi socialno sliko Slovenije, ljudem ob delu namreč ne bo več treba hoditi po socialno pomoč, krepila bo tiste delodajalce, ki imajo zdrave poslovne modele in dajo dobre plače. Tisti, ki tega ne zmorejo, pa bodo morali podjetja prestrukturirati ali pa zapreti proizvodnjo, kar je po Meščevem mnenju tudi pozitivni učinek, kajti če dajemo potuho nizko produktivnim podjetjem, to ne prinaša napredka.