Četrtek, 13. 12. 2018, 11.10
5 let, 11 mesecev
Ustavno sodišče: Tako velike razlike med volilnimi okraji so neustavne #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,85
2
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. DZ je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Vlada je že napovedala pripravo ustreznih rešitev, pri čemer je več strank izrazilo naklonjenost uvedbi preferenčnega glasu.
Neustavni 4. člen zakona o določitvi volilnih enot določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov je člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ.
Razlike se še povečujejo
Ugotovilo je namreč, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev velika in se še povečuje, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.
Ustavni sodniki so pri tem primerjali podatke o številu volilnih upravičencev v volilnih okrajih za državnozborske volitve leta 2011 in 2014 ter ugotovili, da je imel na primer leta 2011 najmanjši volilni okraj (Hrastnik) v volilni imenik vpisanih 8.527 volivcev, največji volilni okraj (Grosuplje) pa 30.381 volivcev. Leta 2014 so bile te razlike še večje.
Odločitev o neustavnosti člena so ustavni sodniki sprejeli z osmimi glasovi za in enim proti. Proti je glasovala Špelca Mežnar. Pri tem je ustavno sodišče tudi pojasnilo, zakaj se ni odločilo za razveljavitev člena. Kot so zapisali, bi razveljavitev pomenila, da območja volilnih okrajev ne bi bila določena, kar pa bi onemogočilo izvedbo morebitnih volitev.
Predsednik DS Alojz Kovšca je po razglasitvi odločitve na ustavnem sodišču dejal, da je z njo zadovoljen. Po njegovih besedah so dokazali, da volivci zaradi različno velikih volilnih okrajev nimajo enakomernega vpliva na izvolitev svojih poslancev. Glede morebitnih rešitev, ki jih mora zdaj sprejeti DZ, pa je dejal, da se zdijo najboljše tiste, "kjer imajo volivci najbolj neposreden vpliv na to, kdo jih zastopa", pri čemer bi bil "preferenčni glas ena izmed takih boljših rešitev".
Pravnik Jurij Toplak meni, da ima DZ zdaj možnost ukiniti volilne okraje in uvesti preferenčni glas, lahko pa samo zmanjša enormne razlike med največjimi in najmanjšimi okraji, pri čemer se v svetu tolerirajo razlike do 10 ali 20 odstotkov. Sam se sicer bolj nagiba k uvedbi preferenčnega glasu. Dejal je še, da si bo DZ težko privoščil, da v postavljenem roku ne bi odpravil neskladja, saj bi bila s tem v nevarnosti demokracija.
Za Vučka odločitev ustavnega sodišča pričakovana
Za Dušana Vučka iz DVK je odločitev ustavnega sodišča glede volilnih okrajev pričakovana, saj so med okraji velike razlike pri velikosti in ponekod neprimerna razporeditev. Upa, da bo DZ do naslednjih rednih volitev pripravil rešitve, da bo DVK lahko nemoteno opravljala svoje delo.
Glede ugotovljenega neskladja pri volilnih okrajih pa je tudi Vučko poudaril na prevelike razlike in na neusklajene meje. Pri tem je omenil denimo naselje na Gorenjskem, ki po eni ureditvi spada v območje občine Bohinj, med volilnimi okraji pa v Radovljico, ter negodovanja volivcev iz občine Šentjernej, ki volijo predstavnika iz litijskega okraja, čeprav imajo svoje življenjske interese na drugi strani, na Dolenjskem.
Po njegovem mnenju gre za kompleksno vprašanje, pri katerem je treba upoštevati tako zgodovinske kot geografske okoliščine. Kot meni, bo treba razmišljati tudi o spremembi števila volilnih enot, da se bo lahko okraje opredelilo približno enako. Pri tem Vučko pričakuje "napeto borbo in preračunavanje vnaprej, kje bodo kaj izgubili in kje pridobili".
Šarec takšno odločitev pričakoval
Predsednik DZ Dejan Židan je v izjavi za medije dveletni rok, ki ga je določilo ustavno sodišče, glede na zahtevnost ocenil kot primernega. "DZ pričakuje, da vsi resorji, ki se morajo vključiti v pripravo zakonodaje, z vlado pripravijo ustrezen predlog, da ga bo lahko DZ pravočasno obravnaval," je dejal.
Premier Marjan Šarec, ki je takšno odločitev ustavnih sodnikov pričakoval, je ob robu vrha EU v Bruslju dejal, da bi bila zanj sprejemljiva rešitev, s katero bi ukinili volilne okraje in uvedli možnosti preferenčnega glasu.
Za takšno rešitev se je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča zavzelo tudi več strank, ki sicer pričakujejo težavno iskanje rešitev. Ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu so naklonjeni v LMŠ, NSi, Levici, SAB in SNS.
Židan možne končne odločitve še ni mogel napovedovati. V SMC se zavzemajo "za večji vpliv volivcev na izvolitev posameznega poslanca", v SDS pa odločbo ustavnega sodišča še preučujejo.
2