Četrtek, 5. 3. 2026, 15.39
2 tedna, 6 dni
Umar malenkost poslabšal napoved letošnje gospodarske rasti
Napoved letošnje rasti BDP spremljajo velika tveganja, povezana z geopolitičnimi napetostmi, je na novinarski konferenci dejala urednica napovedi Maja Bednaš.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je malenkost poslabšal napoved letošnje rasti slovenskega BDP. Namesto za 2,1 odstotka po novem pričakuje okrepitev gospodarske aktivnosti za dva odstotka. Napoved je pripravil pred napadom na Iran, zato še ne upošteva možnosti dolgotrajno povišanih cen nafte in plina ter njihove otežene dobave.
Ob izboljšanih obetih industrijske proizvodnje v najpomembnejših trgovinskih partnericah bo slovenski izvozni sektor postopno okreval, je v danes objavljeni pomladanski napovedi zapisal Umar. Rast investicijske aktivnosti se bo nadaljevala, za kar bodo še naprej zaslužne predvsem javne naložbe. Rast zasebne potrošnje se bo okrepila, višja kot lani bo tudi rast državne porabe.
Gospodarska rast bo tako višja kot lani, ko se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) okrepil za 1,1 odstotka. Podobno kot letos naj bi se za dva odstotka povečal tudi v prihodnjih dveh letih.
Bednaš: Napovedi spremljajo velika tveganja
Napoved spremljajo velika tveganja, povezana z geopolitičnimi napetostmi, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala urednica napovedi Maja Bednaš. Daljše vztrajanje geopolitičnih konfliktov ter njihova zaostritev in razširitev na širše območje Bližnjega vzhoda bi podražili surovine, okrepili inflacijo in povzročili motnje v dobavnih verigah, je pojasnila.
Dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine bi te učinke še poglobilo. Obstajajo pa po njenih besedah še druga tveganja, na primer morebitno povečevanje trgovinskih ovir in vztrajanje globalne trgovinske negotovosti. Tu so še vojna v Ukrajini, napetosti glede Grenlandije in morebitne napetosti v Južnokitajskem morju, prav tako zaznavajo nekatera tveganja v domačem okolju, je dodala.
Vendar za zdaj na Umarju ostajajo optimistični. "To je črni scenarij, ki ga predpostavljamo kot neko možnost, ki pa za zdaj še ni zelo verjetna," je dejala Bednaš.
Razpoloženje potrošnikov se izboljšuje
Spomnila je, da se razpoloženje potrošnikov izboljšuje, prav tako pričakovanja glede večjih nakupov in investicij gospodinjstev. Trošenje gospodinjstev bo spodbujalo rast prihodkov v trgovini in storitvenih dejavnostih, povezanih s turizmom in preživljanjem prostega časa. Tudi rast državne potrošnje bo letos višja kot lani, predvsem zaradi celoletnega izvajanja dolgotrajne oskrbe v institucijah. V gospodarstvu bo izvozni sektor v večji meri sledil rasti tujega povpraševanja, letošnje leto pa ima tudi večje število delovnih dni kot lansko, je povzela.
V. d. direktorice Umarja Alenka Kajzer je opozorila, da na trg dela vedno bolj vplivajo demografske spremembe. Zaposlenost bo zaradi omejene ponudbe delovne sile letos in v prihodnjih dveh letih stagnirala, brezposelnost bo ostala nizka. Na Umarju pričakujejo nadaljnjo rast zaposlenosti v javnih storitvah, predvsem zaradi naraščajočih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, v preostalih dejavnostih pa nekoliko upočasnjeno upadanje števila zaposlenih. "Delež tujcev med delovno aktivnimi se je povečal že na 16 odstotkov in pričakujemo še nadaljnjo rast," je dejala.
Plače naj bi se letos nominalno zvišale za 6,7 odstotka, kar je več kot lani. V prihodnjih letih se bo rast plač v javnem sektorju postopoma umirila, prav tako naj bi se upočasnila v zasebnem sektorju.
Inflacija podobna lanski
Letna stopnja inflacije se bo letos po napovedih Umarja oblikovala pri 2,6 odstotka, povprečna pa pri 2,5 odstotka, kar je podobno kot lani. Bednaš je povedala, da še naprej pričakujejo nadpovprečno rast cen storitev in hrane, tudi zaradi vpliva višjih stroškov dela. Po letu 2026 se bo inflacija ob odsotnosti šokov na trgih energentov in surovin postopoma zniževala proti dvema odstotkoma, rast cen storitev pa bo še naprej nadpovprečna, zato bo tudi osnovna inflacija v daljšem obdobju nekoliko presegala dva odstotka.