Četrtek, 30. 1. 2025, 19.15
2 uri, 33 minut
Minister: V dijaških domovih bomo uredili primerno tehnično opremo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,17
Danes zjutraj je zagorelo v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani. Evakuirali so 363 ljudi, 11 dijakov je bilo ranjenih in so jih sprejeli v UKC Ljubljana, šest so jih prepeljali v urgentni blok. Eden je močno opečen in v kritičnem stanju, dva pa sta se poškodovala, ko sta skočila skozi okno v prvem nadstropju.
Dijak, ki je bil huje poškodovan ob požaru v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani, ima opekline po večjem delu telesa, so pojasnili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Od šestih dijakov, ki so jih sprejeli v urgentni kirurški blok UKC Ljubljana, so v domačo oskrbo že odpuščeni trije, trije pa ostajajo v UKC Ljubljana. Izkazalo se je, da imamo v državi veliko zakonsko pomanjkljivost – da požarni javljalniki za take objekte niso obvezni. Minister za izobraževanje Vinko Logaj je poleg predloga spremembe zakonodaje napovedal začetek prizadevanj za ureditev primerne tehnične opreme.
Danes zjutraj je zagorelo v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani. Evakuirali so 363 ljudi, 11 dijakov je bilo ranjenih in so jih sprejeli v UKC Ljubljana, šest so jih prepeljali v urgentni blok. Eden je močno opečen in v kritičnem stanju, dva pa sta se poškodovala, ko sta skočila skozi okno v prvem nadstropju.
Pri dijaku, ki ima poškodbe hrbtenice, so dodatne preiskave pokazale, da kirurški poseg ne po potreben in bo zadoščalo konservativno zdravljenje. Pri osebi s poškodbo stopala pa bo potreben kirurški poseg, so navedli v sporočilu za medije.
Štiri dijake, ki so jih sprejeli na internistično prvo pomoč UKC Ljubljana zaradi zastrupitve z monoksidom, bodo danes popoldne že odpustili v domačo oskrbo. V domačo oskrbo so po ambulantni obravnavi že odpustili osebo, ki so jo sprejeli na pediatrični kliniki ljubljanskega kliničnega centra.
Ravnatelj dijaškega doma Ivana Cankarja Šemso Mujanović je v dveh izjavah za javnost danes dogodek obžaloval, izrazil skrb za poškodovane dijake in upanje, da bodo okrevali. Na kraj požara sta prišla tudi pristojni minister za izobraževanje Vinko Logaj in ljubljanski župan Zoran Janković.
Minister Vinko Logaj (desno) je napovedal začetek prizadevanj za ureditev primerne tehnične opreme pa tudi predlog spremembe zakonodaje, s katero bi nadgradili protipožarno zaščito tovrstnih objektov, denimo z obveznimi požarnimi alarmi. To možnost je nakazal tudi minister za obrambo Borut Sajovic (levo).
Zakon nezadostno ureja požarno varnost
Mujanović je zatrdil, da dijaški dom izpolnjuje vse zakonske obveze glede protipožarne zaščite. Nima pa požarnih javljalnikov, ker po njegovem pojasnilu ti zakonsko niso obvezni. Prav tako stavba, v kateri je zagorelo, nima požarnih stopnic, ima pa dva vhoda in dve stopnišči.
Logaj je že napovedal predlog spremembe zakonodaje, s katero bi nadgradili protipožarno zaščito tovrstnih objektov, denimo z obveznimi požarnimi alarmi. To možnost je nakazal tudi minister za obrambo Borut Sajovic. Oba sta se tudi zahvalila pristojnim službam za hiter odziv.
Posnetek stanja je razkril, da je po celotni Sloveniji 17 dijaških domov brez teh sistemov. Imajo sicer zagotovljeno požarno varstvo, kot je pojasnil ravnatelj, pa dijake ob vselitvi tudi popeljejo po evakuacijskih poteh.
Dom na Poljanski cesti grajen še po starem
Logaj je obenem napovedal začetek prizadevanj za ureditev primerne tehnične opreme. Sanacijo dijaškega doma bo financiralo ministrstvo.
Na podlagi trenutno veljavne zakonodaje gradnja dijaških domov brez vgradnje avtomatskih naprav za javljanje požara in brez vgradnje avtomatskega sistema za gašenje požara ni dovoljena. Nove standarde je treba upoštevati tudi ob rekonstrukciji objektov, so bile pa v preteklosti zahteve glede ravni požarne varnosti nižje, so za STA pojasnili na inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Predsedstvo Dijaške organizacije Slovenije in varuh dijakovih pravic po požaru v Dijaškem domu Ivana Cankarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in vlado pozivata k odgovornosti in izboljšanju varnostnih standardov v dijaških domovih. Izrekajo pa podporo dijakom, ki so bili prizadeti v požaru, in zahvalo gasilcem ter reševalcem, so zapisali.
V dijaški organizaciji menijo, da je požar v dijaškem domu "še en dokaz, da država ne posveča dovolj pozornosti varnosti in standardom bivanja dijakov". Dodali so, da je nedopustno, da požarni alarm v stavbi ni bil nameščen, kar zahteva takojšnjo preiskavo odgovornosti. Hkrati so poudarili, da je stavba dijaškega doma dotrajana, kar dodatno povečuje tveganje za podobne nesreče.
Od ministrstva in vlade pa zahtevajo jasne odgovore. Med drugim jih zanima, zakaj požarni alarm ni nameščen, koliko sredstev država letno investira v vzdrževanje in varnost dijaških domov in kakšni so konkretni načrti za prenovo dotrajanih objektov, kot je Dijaški dom Ivana Cankarja, so zapisali v sporočilu za javnost.
"Zahtevamo, da se nemudoma izvede celovit pregled vseh dijaških domov v Sloveniji ter uvedejo jasni ukrepi za izboljšanje požarne varnosti in splošnih bivalnih pogojev," so zapisali. V dijaški organizaciji pa da bodo spremljali odziv pristojnih institucij in vztrajali pri odgovornosti države za varnost dijakov.
Dodali so še, da varuh dijakovih pravic ostaja na voljo za vse prizadete dijake in njihove družine ter bo aktivno spremljal razvoj dogodkov.
V objektu, kjer je zagorelo, bodo opravili tudi izredni inšpekcijski nadzor. Ta dom so sicer že pregledali, nazadnje leta 2015, ob nadzoru so ugotovili določene nepravilnosti, ki pa so jih odpravili v odrejenem roku, so še navedli.
Na inšpektoratu so pojasnili, da je raven požarne varnosti stavbe določen v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega in uporabnega dovoljenja. Pri tem pa morajo projektanti upoštevati takrat veljavno zakonodajo. "V Sloveniji se je nivo požarne varnosti z leti spreminjal in zagotovo so bile zahteve glede nivoja požarne varnosti v 80. letih prejšnjega stoletja in še prej nižje, kot so sedaj," so zapisali.
Na podlagi trenutno veljavne zakonodaje gradnja tovrstnih objektov, torej dijaških domov, brez vgradnje avtomatskih naprav za javljanje požara in brez vgradnje avtomatskega sistema za gašenje požara ni dovoljena. Predpisi pa določajo, od katere kvadrature je treba vgraditi naprave za javljanje in kdaj je treba dodati tudi naprave za avtomatsko gašenje, so pojasnili na inšpektoratu.
Od leta 2006 na podlagi zakona o varstvu pred požarom velja, da se ravni požarne varnosti pri rekonstrukciji ali vzdrževanju objekta ne sme zmanjšati. Gradbeni zakon iz leta 2017 je za vse bistvene zahteve, torej tudi za varnost pred požarom, predpisal, da je treba ob rekonstrukciji ali vzdrževanju objekta upoštevati predpise, ki veljajo v času teh del. Pri tem so predvidene tudi določene izjeme glede odstopanj od te določbe, so še pojasnili.
