Torek, 16. 1. 2024, 16.19
9 mesecev, 2 tedna
Število stavkajočih se veča, Fides in vlada brez napredka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
Pogajanja med vlado in Fidesom naj bi nadaljevali v sredo ob 18. uri.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in vladna stran tudi na današnjih pogajanjih nista zbližala stališč. Vlada naj bi sindikatu v sredo podala nov predlog, v katerem naj bi se približala stališčem sindikata. Ob tem Fides pozivajo, naj stavko zaustavi ali vsaj zamrzne in nadaljuje pogajanja z vlado v okviru t. i. stebrnih pogajanj. Sindikati, ki združujejo zaposlene v zdravstveni negi, se stavki niso pridružili. Ob tem sami napovedujejo možnost zaostrovanja stavkovnih zahtev in ne izključujejo možnosti stavke. Prizadevanja sindikatov s področja zdravstvene nege za ustrezno plačilo podpirajo tudi v zbornici zdravstvene in babiške nege. V bolnišnicah po državi se sicer nadaljuje stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki se je začela v ponedeljek. Stavkajo tudi zdravniki na NIJZ, ne pa na ZZZS. V zdravstvenih domovih medtem stavkajo na različne načine.
Namestnik vodje vladne pogajalske skupine Denis Kordež je po koncu današnjih pogajanj s Fidesom dejal, da tudi danes niso uspeli zbližati stališč. "Zato bomo zdaj na vladni strani pripravili nov predlog," je povedal v izjavi za medije. "Skrbi nas, da Fides ni pripravljen popustiti in približevati stališč," je dejal in dodal, da jih skrbi tudi, da se stavka nadaljuje. Menijo, da stavka škodi javnemu zdravstvenemu sistemu in bolnikom, ki ne pridejo do storitev.
"Želimo si, da se to čim prej konča, na žalost pa trenutno ne moremo pristati na dvigovanje plač izključno deležu zdravnikov, v mislih moramo imeti celoten javni sektor," je pojasnil Kordež. Vladna stran si tako želi, da se čim prej vrnejo na pogajanja o plačni reformi po plačnih stebrih. "Zato pozivamo Fides, da stavko zaustavi ali pa vsaj zamrzne, se usedemo za pogajalske mize in tam ostanemo, dokler ne najdemo skupnih rešitev," je še povedal.
Član stavkovnega odbora Fides Bojan Kostić pa je v ločeni izjavi dejal, da ugotavljajo, da se odnos vlade ne spreminja, zato se prekinitvi stavke ne približujejo. "Ne bomo odnehali, dokler vlada ne oblikuje ločenega zdravstvenega stebra v okviru javnega sektorja, ki bo zajel vse zaposlene v zdravstvu in opredelil njihove specifike. Da torej izvrši, kar je podpisala pred letom in pol," je povedal. Ponovil je, da od vlade pričakujejo "konkretne predloge, konkretne zaveze in konkretna jamstva". Po njegovih besedah teh doslej še ni, je pa potrdil, da jim je vlada obljubila, da bodo v sredo prejeli nov vladni predlog, "s katerim naj bi se približali našim zahtevam".
Ob tem je povedal še, da se število stavkajočih veča in da se podpora njihovim prizadevanjem med delavci v zdravstvu krepi.
Portal N1 je medtem neuradno poročal, da naj bi stavka zdravnikov premierju Robertu Golobu celo ustrezala, saj bi z njo lahko utemeljeval podaljšanje čakalnih vrst.
Pogajanja naj bi nadaljevali v sredo ob 18. uri.
Ne verjamejo, da lahko dvig plač reši težave zdravstvenega sistema
Iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije so sporočili, da podpirajo in zagovarjajo javno zdravstvo, ki še vedno zagotavlja standard zdravstvene oskrbe za vse državljane, tudi socialno najšibkejše. Podpirajo izboljšanje delovnih pogojev in ureditev kadrovskih standardov in normativov za vse poklice v zdravstvu, vendar ne na račun pacientov.
V zbornici ne verjamejo, da lahko dvig plač znotraj ene poklicne skupine reši težave zdravstvenega sistema, zato stavke zdravnikov in zobozdravnikov ne podpirajo. "Njihove zahteve ne naslavljajo glavnih problemov v zdravstvu. Ta stavka je stavka za denar, za izboljšanje plač, ne za reševanje zdravstvenega sistema. Dvig plač pa ne bo prinesel izboljšanja razmer za paciente," so poudarili.
Opozorili, da se problemi z dvigom plač zdravnikov ne bodo rešili
Predstavniki zdravniških sindikatov v svojih izjavah, povezanih s stavko, izpostavljajo težke delovne pogoje izvajalcev zdravstvene nege in odhode medicinskih sester iz zdravstvenega sistema, kar je sicer res, a ti problemi se z dvigom plač zdravnikov ne bodo rešili, so še opozorili v zbornici.
V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije bi bili, če bi stavko Fidesa podpirali, soorganizatorji stavke, je pojasnila predsednica sindikata Irena Ilešič Čujovič. "Menimo, da v tem trenutku stavka ni produktivna, niti ni potrebna," je dodala. Sindikati namreč z vlado še sedijo za pogajalsko mizo in imajo skupne cilje, ki so v odpravi plačnih nesorazmerij v celotnem zdravstvu in socialnem varstvu ter v plačni reformi, ki bo prinesla tudi dolgo pričakovani dvig najnižjih plač na raven najmanj minimalne plače, je pojasnila.
Iz pogovorov z vladnimi predstavniki je po njenih besedah razbrati, da naj bi se vsi sklopi pogajanj – centralna pogajanja, stebrna pogajanja in pogajanja za določitev določb novega zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju – nadaljevali v prihodnjem tednu. Iz stavkovnih zahtev Fidesa sicer Ilešič Čujovičeva ne razbere, da bi se zdravniki in zobozdravniki borili tudi za medicinske sestre. Pač pa se po njeni oceni stavkovne zahteve nanašajo na zelo ozek krog zdravnikov. Ob tem je spomnila, da je sindikat, ki ga sama vodi, lansko leto podpisal aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, medtem ko "kolegi iz Fidesa tega niso storili".
"Dejstvo je, da so tam nastala neka plačna nesorazmerja med zdravniki, pa vendarle se je relativno seveda izboljšal plačni položaj tudi zdravnikov. Naj poudarim, da boj sindikatov ni zgolj boj za višje plače, ne bi smel biti, in tako jaz to razumem, ampak je predvsem boj za boljše razmere, za boljše delovne pogoje," je poudarila.
Tudi Sindikat zdravstva in socialnega varstva ne izključuje možnosti stavke
Sicer pa tudi Sindikat zdravstva in socialnega varstva ne izključuje možnosti stavke. Njihovi osnovni zahtevi sta dve – sprejetje standardov in normativov za vse zaposlene v zdravstvu in socialnem zdravstvu ter odprava plačnih nesorazmerij in dvig plač zaposlenim z najnižjimi plačami.
Tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije v prihodnje ne izključujejo stopnjevanja sindikalnih pritiskov, v kolikor bi vlada namerno zavlačevala oziroma se izogibala obljubam, ki jih je dala sindikatom ob podpisu dogovora o uskladitvi plač v javnem sektorju z inflacijo oziroma če bi kateri od sindikatov podpisal dogovor z vlado, ki bi imel učinek pred septembrom 2024, sta v ponedeljek na spletni strani sindikata zapisala predsednica sindikata Slavica Mencingar in generalni sekretar sindikata Marjan Meglič.
Tudi v sindikatu delavcev v zdravstveni negi pričakujejo vabilo na začetek stebrnih pogajanj za celotno zdravstvo in socialno varstvo za odpravo plačnih nesorazmerij in ureditev plačnih razredov ter sprejem standardov in normativov v zdravstveni negi.
Ob tem sta Mencingarjeva in Meglič spomnila, da se stavki zdravnikov in zobozdravnikov doslej ni pridružil noben sindikat iz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. "Na tem mestu vas prosimo, da medicinske sestre ne prevzemate odgovornosti odklanjanja pacientov, temveč to odločitev prepustite zdravnikom," sta opomnila. Prav tako sta medicinske sestre opozorila, da jih delodajalci zaradi stavke ne smejo poslati na prisilni dopust, kar da se je v preteklosti že dogajalo.
V bolnišnicah nadaljevanje zdravniške stavke, ki je zdaj še ne zaostrujejo
V bolnišnicah po državi se medtem nadaljuje stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki se je začela v ponedeljek. Stavko spremljajo odpovedi in prenaročanje terminov nenujnih zdravstvenih storitev za posameznike med 18 in 65 letom. O morebitnih dodatnih zaostrovanjih iz bolnišnic za zdaj ne poročajo, a niso izključena.
Predstavnik zdravniškega sindikata Fides v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor Boris Rižnar je povedal, da od ponedeljka, ko se je začela stavka, slednje v mariborskem kliničnem centru še niso zaostrili. Operacije tako izvajajo v "nekem normalnem ritmu", je poudaril in dodal, da te odpadajo nenujnim pacientom, starim med 18 in 65 let. A so v operacijskem bloku operacijske dvorane vseeno zasedene, saj je veliko pacientov, ki jih obravnavajo, starejših od 65 let. Tudi v ambulantnem delu po njegovih informacijah ni bistvenih sprememb oziroma odpovedovanja terminov, stanje se sicer razlikuje od oddelka do oddelka.
V času stavke morajo namreč zdravniki izvajati vse tiste storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. Prav tako morajo izvajati vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike starejše od 65 let, vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom ter ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. O morebitnem zaostrovanju bodo, tako Rižnar, v Fidesu razpravljali na glavnem stavkovnem odboru. Ugotavljali bodo "ali je treba še kaj zaostriti ali je taka stavka dovolj za to, da spodbudijo vlado k hitrejšemu reševanju stavkovnih zahtev". Opozarja namreč, da je zdravstvo na kritični točki. Ob pomanjkanju zdravnikov namreč primanjkuje tudi drugega kadra, kar otežuje delo v zdravstvenih ustanovah.
Tudi v SB Celje so bolniki, ki so v skupinah, za katere mora biti zagotovljen zakonski minimum, normalno pregledani in obravnavani, je poudarila sindikalna zaupnica Fidesa v tej bolnišnici Mateja Grat. Druge nenujne paciente pa prenaročajo. Ocenjuje, da je bilo doslej prenaročenih okoli 10 odstotkov pacientov. Sicer pa zdravniki v celjski bolnišnici načrtujejo vsakodnevne zbore ob 10. uri. Na današnjem zboru so sicer zdravniki, ki so za eno uro prekinili svoje delo, predlagali zaostritev stavke, a bo odločitev o tem sprejeta na državnem nivoju, je dodala Gratova.
V SB Jesenice za ponedeljek, ko se je začela stavka Fidesa, niso odpovedovali naročenih pacientov, za danes pa so napovedali odpoved nenujnih posegov in pregledov. Zagotovili so, da bodo vsi pacienti o odpovedih pravočasno obveščeni. Vsi, ki bodo potrebovali nujno pomoč, pa bodo ustrezno obravnavani, je v ponedeljek povedal predstavnik Fidesa v jeseniški bolnišnici Andrej Rupel in dodal, da je zaostrovanje stavke v prihodnjih dneh odvisno od pogajanj z vlado.
V UKC Ljubljana za zdaj dodatnih pojasnil glede poteka stavke ne dajejo, so pa v ponedeljek za STA pojasnili, da se o stavki vsak zdravnik odloči po svoji vesti. O odpadlih terminih pa so bili bolniki pravočasno obveščeni, so zagotovili.
Nadaljevanje pogajanj med vladno pogajalsko skupino ter Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je sicer napovedano za 18. uro.
Zastopniki pacientovih pravic zaenkrat brez pritožb pacientov zaradi stavke
Zastopniki pacientovih pravic Vlasta Cafnik za območje Maribora, Jožica Trošt Krušec za območje Kopra in Marjan Sušelj za območje Ljubljane so pojasnili, da se zaradi stavke zdravnikov in zobozdravnikov doslej še ni pritožil noben bolnik.
O omejitvi komunikacije pa je Sušelj dejal, da zakon o pacientovih pravicah predvideva več kanalov komuniciranja z ambulanto. "Ali bo siljenje bolnikov, da hodijo v ambulanto, res kaj olajšalo delo zdravnikom? Obratno. Mislim, da bo to še dodatno otežilo tako življenje pacientov kot življenje zdravnikov," je prepričan.
Sušelj meni, da bo stavka, če bo trajala dolgo, za bolnike zelo boleča. "Osebno sem kar zaskrbljen, saj iz stikov s pacienti ugotavljam, da je res kar precej stvari, ki so boleče za pacienta. Od čakalnih vrst, izbire osebnega zdravnika, do tega, kar bi se lahko zgodilo zaradi stavke - prelaganja obravnav, zaprtih vrat splošnih ambulant," je naštel.
Stisk bolnikov je po njegovih besedah zaradi pomanjkljivosti slovenskega zdravstva že sicer veliko. Ob dolgotrajni stavki pa napoveduje, da bodo zaostanke obravnav reševali še dolgo, kot po epidemiji covida-19. "Pričakujem razumno ukrepanje pogajalcev na obeh straneh in da se dokopljejo do sporazuma, ki bo korekten tudi do drugih javnih uslužbencev, predvsem pa do bolnikov," je povedal Sušelj.
Meni, da zdravniki v svojih zahtevah pretiravajo, saj plače zdravnikov v Sloveniji v primerjavi s plačami zdravnikov v tujini niso visoke, ampak tudi niso nizke v primerjavi s plačami v javnem sektorju ali gospodarstvu v Sloveniji. "Če bo neka skupina izsilila bistvene odskoke, seveda lahko jutri podobne zahteve pričakujemo od drugih profilov," je prepričan.
V zdravstvenih domovih stavkajo na različne načine
Drugi dan zdravniške stavke so informacije o njenem vplivu na delo v zdravstvenih domovih različne. Nekateri zdravstveni domovi svoje paciente obveščajo prek spletnih strani. Iz objav pa je razvidno, da so ponekod spremenili komunikacijo s pacienti, drugje ne izdajajo različnih potrdil, nenujnih receptov, tudi bolniških listov.
V ZD Kranj bodo, kot so pojasnili v Osnovnem zdravstvu Gorenjske, v sredo zaostrili stavko. Ambulante bodo v času stavke polovico ordinacijskega časa delovale kot dežurne ambulante, kjer bodo obravnavali nujne primere, polovico ordinacijskega časa pa bo potekalo delo s pacienti v okviru družinske ambulante v skladu z izjavo o minimumu delovnega procesa. Vsa administrativna opravila (izdajanje nenujnih receptov, napotnic, medicinsko-tehničnih pripomočkov, urejanje bolniških staležev, kratki posveti in drugo) bodo izvajali samo ob četrtkih.
V ZD Ljubljana so pojasnili, da spoštujejo odločitev vsakega zdravnika in zobozdravnika, ki se odloči za stavko. Zdravniki, ki stavkajo, delajo po zakonodaji in navodilih sindikata Fides. V večini primerov pa stavka poteka tako, da delo poteka upočasnjeno. Do odpovedi terminov doslej v večini primerov ni prihajalo. Ob tem so v ZD Ljubljana zapisali, da vsako legitimno stavko sprejemajo, menijo pa, da bi morala bolj kot plačo naslavljati pogoje dela v osnovnem zdravstvu. Prepričani so, da tovrstna stavka ne bo rešila težav osnovnega javnega zdravstva, in sicer težkih delovnih pogojev, ki zdravnike odvračajo od zaposlitev v javnih zavodih, predvsem zaradi velikih obremenitev in premalo kadra, so še zapisali.
Iz ZD Maribor so sporočili, da si prizadevajo, da bo opravljanje zdravniške službe v času stavke potekalo tako, da bodo vsi pacienti, ki bodo potrebovali zdravniško oskrbo, zagotovo pregledani in da bo delo potekalo s čim manj motnjami. Pacienti bodo v primeru morebitnega prenaročila nenujnih pregledov o novem datumu pravočasno obveščeni, so zagotovili. "V času stavke pozivamo in prosimo ljudi, ki niso bolni ali ne potrebujejo neposredne zdravniške pomoči, naj ne hodijo k zdravniku ali zobozdravniku," so zapisali. Ob tem pa so izrazili željo, da bi čim prej prišlo do stavkovnega sporazuma, saj dlje kot bo stavka trajala, vse težje bo.
V ZD Krško bolnike sprejemajo le osebno, saj so možnost komunikacije z zdravniki preko elektronskih sporočil in telefonskih klicev za čas stavke onemogočili, je povedala direktorica Tatjana Fabjančič Pavlič. Ob klicu v ambulanto tako bolniki zaslišijo telefonski odzivnik, ki jih napoti, naj se v ambulantah med ordinacijskim časom zglasijo osebno ali pokličejo v sprejemno ambulanto. Direktorica je pojasnila, da ob klicu v sprejemno ambulanto zaposleni bolnike triažirajo, torej ugotavljajo, kdo nujno potrebuje obravnavo in kdo ne, ter jim povedo, naj se v ambulanti oglasijo osebno.
V ZD Krško sicer stavkajo vsi zdravniki, a sprejmejo vse bolnike, ki v ambulanto pridejo osebno, pa je povedala predstavnica Fidesa v ZD Krško Janja Ojsteršek. Dodala je, da so komunikacijo po telefonu in elektronski pošti omejili, ker "motijo zdravniško delo in oskrbo, ker je administrativnih obremenitev potem toliko, da je kakovost obravnave bolnikov zaradi tega motena". Pojasnila je, da zdravniki obravnavajo vse bolnike, tudi nenujne, a da je večina bolnikov pri njih nujnih. Ob tem v ZD Krško zaenkrat še ne izvajajo popolne administrativne blokade, torej izdajajo tudi napotnice za kontrolne preglede in recepte za kronična stanja. "Zdravniki so na svojih delovnih mestih in dejansko smo vsi še bolj obremenjeni kot pa sicer," je dodala. Ojsterškova meni, da je obvezna prisotnost v ambulanti pozitivna stvar, saj nekatere bolnike, ki bi sicer le poklicali, prisili k fizičnem obisku ambulante. "Za kronične bolnike je zaželeno, da vsaj enkrat letno pridejo k zdravniku ali vsaj v ambulanto, da opravijo pregled," je pojasnila.
Nekateri zdravstveni domovi paciente o spremembah dela zaradi stavke sicer obveščajo tudi prek spletnih strani. Ponekod zgolj z objavo izjave o minimumu delovnega procesa, torej splošno obvestilo, da zdravniki tudi v času stavke opravljajo tiste storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v hudo okvaro zdravja ali smrt. Opravljajo nujno medicinsko pomoč, vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter starejše od 65 let, zdravljenje vročinskih stanj, infekcij, poškodb, zastrupitev, kroničnih bolezni, obravnavo nosečnic in porodnic ter onkoloških bolnikov.
Posamezni zdravstveni domovi ob tem svoje paciente seznanjajo tudi s konkretnimi spremembami v organizaciji dela. Iz spletne strani ZD Škofja Loka, kjer sicer delo kljub stavki poteka po ustaljenem urniku, v veljavi pa ostajajo tudi vse komunikacije s pacienti, je tako denimo razvidno, da zdravniki v času stavke ne bodo izdajali raznih potrdil in dokumentacije za potrebe zavarovanj.
Okrnjeno je tudi delo zdravnikov družinske medicine v ZD Medvode, kjer so prek spletne strani paciente obvestili, da storitve preko spletnega obrazca do konca stavke ne bodo na voljo. V času stavke pa ne bodo izdajali nenujnih receptov, napotnic, potrdil ali bolniških listov. Bolniški listi bodo poslani v sistem po končani stavki.
ZD za študente Univerze v Ljubljani na spletni strani navaja, da v času stavke komunikacija z ambulantami preko aplikacije DoZdravnika in preko elektronske pošte ni mogoča. Pacienti pa se v primeru zdravstvenih težav v času stavke obračajo na ambulante svojih osebnih zdravnikov, zobozdravnikov in ginekologov, do katerih lahko dostopajo osebno ali po telefonu.
Stavkajo tudi zdravniki na NIJZ, ne pa na ZZZS
Zdravniški stavki so se pridružili tudi zdravniki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), medtem ko zdravniki na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne stavkajo, saj se njihov položaj ne ureja v kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Na NIJZ so pojasnili, da organizacija delovnega procesa zdravnikov v času stavke poteka po navodilih Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki je organiziran tudi na inštitutu.
Stavka poteka v obliki popolne prekinitve dela, z zagotavljanjem minimuma delovnega procesa skladno s predpisi. Zdravniki, zaposleni na NIJZ, obenem opravljajo in izvajajo vse nujne ter preventivne dejavnosti za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih boleznih oz. drugih dejavnikov, ki bi potencialno lahko ogrozili javno zdravje. Kot primer so pri tem navedli področje zdravstvene ekologije, kjer je stalna pripravljenost zagotovljena. Prav tako na NIJZ skrbijo za nemoteno delovanje drugih sistemov, ki podpirajo opravljanje zdravstvene dejavnosti, denimo za informacijske sisteme, so še navedli.
Medtem pa zdravniki na ZZZS ne stavkajo. Njihov položaj se namreč ureja v okviru celotne dejavnosti ZZZS, torej v okviru kolektivne pogodbe za dejavnost obvezne socialne varnosti, so za STA pojasnili na zavodu. Sicer pa so na vprašanje o spremljanju posledic zdravniške stavke na NIJZ pojasnili, da mora izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki bo bolniku prestavil termin zaradi stavke ali drugih razlogov, naročilo urediti tako, da bolniku dodeli nov datum. O tem mora obvestiti bolnika. Nov termin pa se zabeleži v sistemu eNaročanje. Izvajalec je odgovoren za posredovanje točnih podatkov v sisteme eZdravja, so še dodali.
Na ZZZS pa so navedli, da izvajalce zdravstvenih storitev plačujejo glede na obseg opravljenih zdravstvenih storitev in da manjša realizacija zdravstvenih programov zato pomeni tudi manjša izplačila zavoda. Izvajalci o obsegu opravljenih storitev zavodu poročajo mesečno, in sicer za mesec januar do konca meseca februarja, zato ti podatki pred marcem še ne bodo znani. Sprotne podatke pa imajo posamezni izvajalci zdravstvenih storitev, ki dnevno in tedensko načrtujejo svoj delovni program.
Stavko podpirajo tudi v Evropski federaciji zaposlenih zdravnikov
Stavko Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides podpirajo tudi v Evropski federaciji zaposlenih zdravnikov (Fems). Federacija slovensko vlado poziva k dogovoru z zdravniškim sindikatom in svari pred preseljevanjem zdravnikov v tujino, je v izjavi, ki so jo posredovali iz sindikata, povedal predsednik Femsa Joao De Deus.
"V trenutku, ko je v vsej Evropi pomanjkanje zdravnikov v vsaki državi vedno hujše, slovenska vlada namesto pogajanj s sindikatom zdravnikov sprejema ukrepe, ki bodo vodili v vse pogostejše preseljevanje zdravnikov iz Slovenije v druge države, kjer so delovni pogoji, plače in spoštovanje zdravniškega poklica na veliko višji ravni," je opozoril.
