Nedelja, 17. 3. 2024, 22.17
1 mesec, 1 teden
To je najmočnejša sila, ki jo pozna človeštvo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,13
V okolici Ljubljane stoji pomemben znanstveni objekt. Gre za raziskovalni jedrski reaktor, ki ima vidno vlogo celo v svetovnem merilu.
Institut "Jožef Stefan" je v Brinju pri Ljubljani leta 1966 postavil jedrski reaktor TRIGA, ki ga je dobavila družba General Atomics, reaktorski tank, telo reaktorja in zgradbe pa so zgradila domača podjetja. Kratica imena reaktorja označuje:
- trening – šolanje na področju uporabe reaktorjev in jedrske tehnologije nasploh,
- raziskave z nevtroni in žarki gama,
- izdelavo radioaktivnih izotopov (izdelala ga je znana ameriška jedrska družba General Atomics),
- general,
- atomics.
Nad sredico je pet metrov vode, katere namen je hlajenje reaktorja in zaščita pred sevanjem. Vodo bi lahko celo spili, pri čemer nam ne bi težav predstavljalo sevanje, ampak dejstvo, da je voda demineralizirana. Če bi človek padel vanjo, bi bila največja težava to, da bi z bakterijami na koži vodo onesnažil.
Na Dunaju jedrski reaktor kar sredi mesta
Leta 1991 so reaktor obnovili. Do danes praktično neprekinjeno obratuje že 50 let. V tem času se ni zgodila nobena nesreča ali resnejša odpoved opreme, ki bi pomenila kršenje varnostnih predpisov in standardov. Po vsem svetu so do danes zgradili 70 tovrstnih reaktorjev, v Kinšasi v Demokratični republiki Kongo, kjer so varnostni standardi precej drugačni kot v zahodnih državah, celo dva. Na Dunaju na primer kar sredi mesta. To kaže, da gre za varne objekte.
Sredstvo, ki so ga nekoč uporabljali za odstranitev radioaktivnih okužb s človeške kože.
Moč reaktorja je 250 kilovatov
Vodja reaktorja in šef odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan dr. Luka Snoj pojasnjuje, da kot gorivo uporabljajo uran cirkonijev hidrid. Ta je v gorivnih elementih, ki jih vstavljajo v reaktorsko sredico. Ta je velika 40 krat 40 centimetrov in ima moč 250 kilovatov, kar je osemtisočkrat manj kot v krški jedrski elektrarni in približno enako kot moč motorja v povprečnem avtomobilu.
Reaktor po Snojevih besedah niti teoretično ne more uiti izpod nadzora, saj je izdelan tako, da lahko s fizikalnimi mehanizmi zavira samega sebe, hkrati pa je preprost in poceni za upravljanje. Obratuje približno osem ur na dan, v času prisotnosti raziskovalcev. Z namenom zaščite pred sevanjem je reaktor obdan s tri metre debelim betonskim obročem, nad sredico pa je še pet metrov demineralizirane vode, ki poleg ščitenja pred sevanjem tudi hladi reaktor.
Področje, kjer delajo z visokoradioaktivnimi materiali, od katerih raziskovalce loči 70 centimetrov svinčenega stekla.
Postali so referenčni center za ves svet
V reaktorju med drugim izvajajo tudi študije odpornosti različnih materialov in naprav na sevanje. Te raziskave izvajajo s simuliranjem razmer pri jedrski eksploziji, pri čemer so s svojim delom na tem področju postali referenčni center v svetovnem merilu.
Letno proizvedejo za en sod radioaktivnih odpadkov. Večinoma gre za rokavice in drugo zaščitno opremo.
Vsebuje milijonkrat več energije kot katerikoli drug vir
Snoj poudarja, da je jedrska sila najmočnejša sila, ki jo pozna človeštvo, in da je prednost jedrske energije predvsem njena gostota, saj vsebuje milijonkrat več energije kot katerikoli drug vir.
"Sem privrženec specializacije. Da nekdo na primer poskrbi za hrano, nekdo drug pa v elektrarni za elektriko, sam pa se lahko ukvarjam, s čimer hočem. Zdaj naj bi šli v samooskrbo, da se vsak doma ukvarja s sončnimi elektrarnami in s pridelavo hrane. Če to komu ustreza, čudovito, nisem pa za to, da se ljudi v to sili. Mi smo tam že bili, da smo vsak dan morali iti v gozd po drva in iskat hrano. To, da lahko danes delamo še karkoli drugega, se mi zdi dosežek. Zadnja družba, ki je v celoti živela s pomočjo obnovljivih virov, je bila predindustrijska. Jaz bi rekel, da nam je danes vseeno bolje," pravi Luka Snoj, vodja reaktorja.
"Slovenija bi morala zgraditi tri jedrske elektrarne"
"Če se bomo razogljičili, se bomo v 50 ali 100 letih. Jedrska energija je pri tem pomemben del, ker je edini nizkoogljični vremensko neodvisni vir energije. Jedrska energija bo, tudi če se Evropa odloči, da je ne bo, ker je jedrska energija najboljše, kar znamo. Prihodnost bo jedrska, bodo pa zraven seveda tudi obnovljivi viri. Civilizacijo, kot je naša, lahko napajaš samo z gostim virom energije, kot je jedrski," je še zatrdil Snoj.
Slovenija bi tako po njegovih besedah morala zgraditi tri jedrske elektrarne velikosti tiste v Krškem. Eno, da nadomestimo termoelektrarno Šoštanj, eno, da nadomestimo jedrsko elektrarno v Krškem, in še eno, da bomo lahko elektrificirali promet in ogrevanje.
