Ponedeljek, 30. 6. 2025, 18.56
1 ura, 26 minut
Bližnji vzhod
Iranske oblasti zavračajo sodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,16
ZDA in zahodne zaveznice ponavljajo tudi, da Iran ne sme nikoli imeti jedrskega orožja, v Teheranu pa zavračajo obtožbe o vojaškem jedrskem programu in vztrajajo pri pravici do bogatenja urana za miroljubne namene.
Iranske oblasti zavračajo sodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), njenega vodjo Rafaela Grossija pa obtožujejo nepoštenega in nekonstruktivnega odnosa do Irana. Vztrajajo pri pravici do miroljubne rabe jedrske energije, za nadaljevanje pogajanj z ZDA pa zahtevajo zagotovilo, da Iran ne bo tarča novih napadov.
18.30 Žbogar v Varnostnem svetu ZN o nevzdržnem položaju Palestincev
16.05 Teheran: V 12 dneh izraelskih napadov ubitih 935 Irancev
15.20 V izraelskih napadih v Gazi ubitih več deset ljudi
14.10 Iran ob kritikah na račun IAEA vztraja pri miroljubnem jedrskem programu
13.55 Sodišče v Londonu zavrnilo prepoved izvoza vojaške opreme Izraelu
13.35 Naseljenci na Zahodnem bregu napadli izraelsko vojaško bazo
12.40 Izrael zainteresiran za normalizacijo odnosov s Sirijo in Libanonom
18.30 Žbogar v Varnostnem svetu ZN o nevzdržnem položaju Palestincev
Veleposlanik Samuel Žbogar je med današnjo razpravo v Varnostnem svetu ZN o položaju na Bližnjem vzhodu opisal nevzdržen položaj za palestinske civiliste v Gazi in zasedenih ozemljih ter dejal, da jih pobijajo, ko čakajo v vrsti za hrano. Obsodil je nasilje, obžaloval preložitev konference o rešitvi dveh držav in pozval k premirju.
Žbogar je navedel nadaljevanje nezakonitih gradenj Izraela na zasedenih ozemljih, slabitev Palestinske uprave zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, rušenje in zasedbe palestinskih objektov, prisilne selitve in nasilje izraelskih naseljencev.
"Naj jasno povem, da zavračamo dovoljenje za to, da bi kdo počel, kar se mu zljubi. Verjamemo v mir, ki temelji na Ustanovni listini, mednarodnem pravu in diplomaciji. Potrebno je odpraviti omejitve pomoči. Treba je izpustiti talce in si resnično, zares resnično prizadevati za mir," je dejal veleposlanik.
"Slovenija ponovno poziva k takojšnji in brezpogojni prekinitvi ognja v Gazi. Slovenija meni, da je naša Ustanovna listina tudi po 80 letih še vedno temelj mednarodne skupnosti," je dejal.
Pomočnik generalnega sekretarja ZN za Bližnji vzhod, Azijo in Pacifik Khaled Khiar je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelskih operacij v Gazi in zavrnil prisilno preseljevanje Palestincev. Dejal je, da je po 80 dneh popolne izraelske blokade v Gazo začela pritekati nezadostna humanitarna pomoč in zahteval preiskavo smrti ljudi, ki so čakali na razdeljevanje pomoči.
Ob tem je zagotovil, da ZN ne bodo sodelovali pri nobenem načinu zagotavljanja pomoči, ki ne bi bil v skladu s temeljnimi humanitarnimi načeli humanosti, nepristranskosti, neodvisnosti in nevtralnosti.
Predstavnik ZDA pa je zatrdil, da je Hamas do 20. junija izropal več kot 1000 tovornjakov s pomočjo mednarodnih organizacij v Gazi, vsak tovornjak Humanitarne fundacije za Gazo - doslej skupaj 700 - pa je dosegel predvideno mesto razdeljevanja. Varnostni svet je pozval naj podpre delo tega mehanizma, ki ga izvajajo ameriške humanitarne organizacije s sodelovanjem Izraela.
Varnostni svet ZN je kasneje soglasno potrdil ameriško-ruski predlog tehnične resolucije za podaljšanje mandata leta 1974 ustanovljeni mirovni misiji UNDOF, ki nadzira črto premirja med Izraelom in Sirijo na Golanski planoti. Mandat misiji, ki poroča o rednih izraelskih kršitvah črte premirja, je podaljšan do 31. decembra letos.
16.05 Teheran: V 12 dneh izraelskih napadov ubitih 935 Irancev
V 12-dnevni vojni, ki jo je Izrael 13. junija sprožil z napadi na Iran, končala pa se je pretekli torek, ko je predsednik ZDA Donald Trump razglasil prekinitev ognja, je bilo po najnovejših podatkih oblasti v Iranu skupno ubitih 935 ljudi. Še skoraj 4.900 ljudi je bilo ranjenih, so še sporočile pristojne oblasti v Teheranu.
Med 935 ubitimi v 12 dneh spopadov je bilo 132 žensk in 38 otrok, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočile oblasti v Iranu. Iransko ministrstvo za zdravje je pred dnevi sporočilo, da je število ranjenih med kratkotrajno vojno proti Izraelu doseglo 4.870.
Nevladna organizacija zagovornikov človekovih pravic v Iranu (HRAI) medtem navaja še višje število mrtvih – po njihovih podatkih, ki temeljijo na informacijah virov na terenu in različnih javno dostopnih virih, je bilo skupno ubitih 1.190 ljudi, med njimi najmanj 436 civilistov.
Za zdaj še vedno drži premirje, ki ga je pretekli torek po 12 dneh zračnih napadov in obstreljevanja med Izraelom in Iranom razglasil ameriški predsednik Donald Trump. ZDA so se z napadi na iranske jedrske objekte pred tem vključile v vojno, ki jo je 13. junija z napadom na Iran sprožil Izrael.
15.20 V izraelskih napadih v Gazi ubitih več deset ljudi
Izrael je izvedel več deset zračnih napadov na Gazo, kjer je bilo danes skupno ubitih najmanj 48 ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije. Izraelske sile se osredotočajo na severni del enklave in mesto Gaza, potem ko so v nedeljo odredile evakuacijo, kar je med razseljenimi prebivalci povzročilo strah pred okrepljeno kopensko ofenzivo.
Izrael je danes izvedel več deset zračnih napadov na Gazo, ki so po besedah prič povzročili množično razselitev več sto palestinskih družin, poroča britanski BBC. Prebivalci so povedali, da so bili napadi usmerjeni predvsem v gosto naseljena vzhodna predmestja in begunska taborišča na obrobju mesta Gaza.
Izraelsko bombardiranje je sledilo enemu najobširnejših pozivov k evakuaciji v zadnjih mesecih. Izraelske sile so namreč pred današnjimi napadi v nedeljo odredile evakuacijo več delov mesta Gaza in drugih območij na severu enklave.
"Že sedmič smo bili prisiljeni pobegniti. Znova smo na cesti, brez hrane, brez vode. Moji otroci stradajo. Smrt se zdi bolj milostna od tega, kar preživljamo," je po navedbah BBC dejala ena od razseljenih prebivalk mesta Gaza.
Izraelska vojska je po celotni enklavi danes ubila najmanj 48 Palestincev, še številni so ranjeni. Poleg zračnih napadov je najmanj 13 smrtnih žrtev terjalo tudi vnovično streljanje na ljudi pri enem izmed centrov za razdeljevanje pomoči na jugu Gaze, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ob katastrofalnih razmerah v palestinski enklavi se krepijo strahovi, da izraelske odredbe in zračni napadi pomenijo skorajšnjo širitev kopenske ofenzive v Gazo.
ZDA si medtem prizadevajo za vnovičen začetek pogajanj o prekinitvi ognja v Gazi, posrednika Katar in Egipt pa sta okrepila stike z obema sprtima stranema, vendar za zdaj preboja ni na vidiku. Datum za nov krog pogajanj prav tako še ni določen.
Izrael je ofenzivo na območju Gaze sprožil oktobra 2023 kot odgovor na napad palestinskega gibanja Hamas. Od takrat je bilo na območju Gaze po navedbah palestinskih oblasti skupno ubitih najmanj 56.531 Palestincev, večinoma gre za civiliste, ženske in otroke.
14.10 Iran ob kritikah na račun IAEA vztraja pri miroljubnem jedrskem programu
Iranski predsednik Masud Pezeškian je francoskemu kolegu Emmanuelu Macronu v nedeljo sporočil, da je Iran prekinil sodelovanje z IAEA "zaradi nepravičnega, nekonstruktivnega in destruktivnega ravnanja" vodje agencije Grossija, danes poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Parlament v Teheranu je prejšnji teden izglasoval prekinitev sodelovanja z IAEA, ker agencija in njeno vodstvo nista želela obsoditi izraelskih in ameriških napadov na iranske jedrske zmogljivosti. Grossi je pred tem pozval tudi k novim pregledom iranskih jedrskih zmogljivosti.
Iranci ne bodo sodelovali z agencijo, dokler ne bo zagotovljena varnost iranskih jedrskih zmogljivosti. Ob tem vztrajajo, da bodo nadaljevali svoj "miroljubni jedrski program", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Dokler je Islamska republika Iran članica pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), mora imeti možnost uveljavljati svoje pravice," je danes dejal predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Ismail Bagei. Te pravice so po njegovem jasne, mednje pa spada pravica do miroljubne rabe jedrske energije.
Iranske oblasti vztrajajo, da zaposleni in inšpektorji IAEA v Iranu nikakor niso ogroženi, vendar pa je Grossijevo vztrajanje pri pregledu bombardiranih iranskih jedrskih objektov "brez pomena in morda celo zlonamerno", kot je v petek sporočil iranski zunanji minister Abas Aragči.
V Teheranu so že med 12-dnevno vojno, ki jo je 13. junija sprožil Izrael, agencijo označili kot "partnerja v izraelski nepravični agresivni vojni".
Svet guvernerjev IAEA je namreč tik pred izraelskimi napadi sprejel resolucijo, v kateri je Iran obtožil neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. V Teheranu so bili kritični do resolucije, saj da temelji na neutemeljenih in politično motiviranih obtožbah.
Zahodne države medtem pozivajo Iran, naj kljub nedavnim uničujočim napadom Izraela in ZDA na iranske jedrske objekte in druge cilje po vsej državi, pri čemer je bilo ubitih več visokih vojaških poveljnikov, jedrskih znanstvenikov in več sto civilistov, nadaljuje pogajanja z ZDA o svojem jedrskem programu.
Namestnik iranskega zunanjega ministra Madžid Takt-Ravanči je v nedeljo v intervjuju za britanski BBC dejal, da se je Iran pripravljen vrniti za pogajalsko mizo, vendar samo pod pogojem, da bodo od Washingtona prejeli jasno zagotovilo, da ne bo novih napadov na Iran. "Stališče, da bogatenja urana sploh ne sme biti, in če se ne strinjate, vas bomo bombardirali – to je zakon džungle," je dodal.
13.55 Sodišče v Londonu zavrnilo prepoved izvoza vojaške opreme Izraelu
Visoko sodišče v Londonu je danes zavrnilo zahtevo nevladnikov za prepoved izvoza delov za izraelska bojna letala tipa f-35. Sodišče je odločilo, da je odločitev o tem v pristojnosti izvršne oblasti, ki za svoja dejanja odgovarja parlamentu oz. volivcem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nevladna organizacija Al-Haq je želela, da sodišče presoja o zakonitosti "pravne luknje", ki jo je ustvarila britanska vlada. Ta je namreč septembra lani v luči vojne v Gazi začasno preklicala več deset od skupno 350 dovoljenj za prodajo orožja Izraelu, še naprej pa je dovolila izvoz delov za ameriške lovce f-35.
Obrambni minister John Healey je pojasnil, da Združeno kraljestvo te dele dobavlja v okviru mednarodnega programa, ustavitev izvoza pa da bi zato vplivala na celoten program in imela "velik vpliv na mednarodni mir in varnost".
Nevladniki so trdili, da se vlada zaveda, da obstaja resna nevarnost, da Izrael s pomočjo teh delov krši mednarodno pravo v Palestini. Vladni odvetnik je menil, da sodišče ne more odločati v takšnem postopku, ker da bi to lahko imelo slabe učinke na "zunanje odnose s prijateljsko državo Izrael".
Sodišče se je strinjalo z vladno stranjo in pojasnilo, da je odločitev o sodelovanju v mednarodnem programu za letala f-35 v pristojnosti izvršne oblasti, ki za svoja dejanja odgovarja parlamentu oz. volivcem.
Po navedbah britanske organizacije Kampanja proti trgovini z orožjem (CAAT) je London konec leta 2024 po preklicu določenih dovoljenj znatno povečal izvoz orožja v Izrael. Ta je odtlej še dodatno zaostril agresijo v Gazi, ki vsakodnevno terja več deset žrtev.
Sodišče v Haagu je lani v podobnem primeru razsodilo, da mora nizozemska vlada ustaviti izvoz delov za letala f-35. Kot je utemeljilo, namreč obstaja jasno tveganje, da bodo letala vpletena v kršenje mednarodnega humanitarnega prava.
13.35 Naseljenci na Zahodnem bregu napadli izraelsko vojaško bazo
Izraelski naseljenci so ponoči napadli izraelsko vojaško bazo na zasedenem Zahodnem bregu in pri tem poškodovali več vojaških vozil. Tarča napada naj bi bil poveljnik brigade Binjamin, ki so ga naseljenci označili za izdajalca. Gre za drugi napad naseljencev na vojake v nekaj dneh. Premier Benjamin Netanjahu je odredil pregon odgovornih.
Več deset naseljencev je v nedeljo zvečer protestiralo pred bazo brigade Binjamin na Zahodnem bregu, katere vojaki naj bi v petek v bližini vasi Kafr Malik ranili 14-letnega Izraelca. Vojska je sicer na območju posredovala, potem ko so naseljenci tam ubili tri Palestince.
"Zborovanje je postalo nasilno in nekateri civilisti na prizorišču so napadli varnostne sile, jih popršili s solzivcem in poškodovali vojaška vozila," je sporočila vojska, ki trdi, da so bili njeni pripadniki tarča napada naseljencev tudi v petek med posredovanjem pri Kafr Maliku.
Izraelsko vodstvo je incident obsodilo. Premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da "nobena država, ki spoštuje zakone, ne more tolerirati nasilnih dejanj in anarhije, kot je požig vojaške baze". Odredil je preiskavo in pregon storilcev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Obrambni minister Izrael Kac je zaradi incidenta za danes sklical sestanek vseh varnostnih služb. "Uporabili bomo vsa potrebna sredstva, da to nasilje izkoreninimo – nihče si ne bo upal napasti vojakov izraelske vojske ali varnostnih sil," je zatrdil.
Vodja opozicije Jair Lapid je medtem v pogovoru za radio dejal, da so za incidente na Zahodnem bregu krivi "judovski teroristi" in "kriminalne tolpe", ki čutijo podporo Netanjahujeve skrajno desne vladne koalicije.
12.40 Izrael zainteresiran za normalizacijo odnosov s Sirijo in Libanonom
Izrael je zainteresiran za normalizacijo odnosov s Sirijo in Libanonom, je danes dejal izraelski zunanji minister Gideon Sar. Ob tem je poudaril, da bo v okviru vsakega morebitnega sporazuma s Sirijo zasedena Golanska planota ostala del Izraela, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izrael sicer zaseda tudi območja znotraj Libanona.
"Zainteresirani smo, da v krog miru in normalizacije vključimo še državi, Sirijo in Libanon, naši sosedi, obenem pa zaščitimo bistvene in varnostne interese Izraela," je dejal Sar in poudaril, da bo v okviru vsakega morebitnega sporazuma s Sirijo Golanska planota ostala del Izraela, čeprav jo ta zaseda nezakonito.
Potem ko je koalicija islamističnih uporniških skupin decembra lani strmoglavila dolgoletnega sirskega predsednika Bašarja al Asada, je Izrael razširil območje, ki ga zaseda od leta 1967, in svoje sile premaknil v demilitarizirano območje pod nadzorom Združenih narodov na Golanski planoti. Obenem je izvedel številne napade na cilje v Siriji. Z njimi naj bi poskušal preprečiti, da bi določeno orožje prišlo v roke novih sirskih oblasti, ki jih ima za džihadiste.
V Libanonu je medtem od novembra lani v veljavi krhek dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in tamkajšnjim šiitskim gibanjem Hezbolah, ki predvideva umik borcev gibanja severno od reke Litani približno 30 kilometrov od izraelske meje in odstranitev njegove preostale vojaške infrastrukture, za katero naj bi poskrbela libanonska vojska.
Izrael naj bi v zameno svoje vojake umaknil iz južnega Libanona, kar se do danes ni zgodilo. Povrhu še vedno izvaja napade na domnevne objekte in pripadnike Hezbolaha v državi, češ da libanonska vlada gibanja ni razorožila, kot je bilo predvideno.
