Sreda, 6. 8. 2025, 9.42
1 ura, 52 minut
"Nasa bo do leta 2030 na Luni postavila jedrski reaktor"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,31
Že leta 2022 je Nasa podelila tri pogodbe v vrednosti pet milijonov dolarjev za načrtovanje jedrskega reaktorja na luni. Maja letos pa sta Kitajska in Rusija napovedali, da načrtujeta izgradnjo avtomatizirane jedrske elektrarne na Luni do leta 2035.
Ameriška vesoljska agencija Nasa namerava do konca desetletja na Luni postaviti jedrski reaktor, poroča BBC. Vir energije Nasa potrebuje zaradi znanstvene baze, ki jo želijo zgraditi na Zemljinem satelitu. In Američani niso edini, ki imajo take ambicije. Aktivno naj bi vzpostavitev stalne človeške naselbine na Luni poskušali doseči tudi Kitajska in Rusija.
Minister, ki vodi Naso
Ob vseh javnih napovedih ter neuradnih informacijah pa se mnogi sprašujejo, kako realistična sta Nasin cilj in časovni okvir, zlasti ob nedavnih in drastičnih proračunskih rezih v agenciji. Vendar administracija Donalda Trumpa, ki je v svojem prvem mandatu tudi ustanovil najnovejšo vejo ameriške vojske "Space force", ne skriva ambicij, da bi ZDA postale tudi vodilna velesila v vesolju.
"Čaka nas veliko razvojnih projektov, tehnologije za kolonizacijo vesolja še nimamo. Če si res želimo vzpostaviti gospodarstvo na Luni in Marsu ter krepiti našo nacionalno varnost v vesolju, je nujno, da agencija ukrepa hitro," je v pismu Nasi zapisal ameriški minister za promet Sean Duffy. Donald Trump ga je medtem začasno imenoval za vodjo Nase.
Nasi za četrtino manj denarja
Duffy je pozval komercialna podjetja, naj predložijo predloge za izgradnjo reaktorja, ki bi lahko proizvedel najmanj 100 kilovatov moči. Kar je razmeroma malo – običajna kopenska vetrna turbina proizvede od dva do tri megavate.
Duffyjeva direktiva je mnoge presenetila, saj je le tedne pred najavo administracija predsednika Trumpa za leto 2026 napovedala 24-odstotno zmanjšanje Nasinega proračuna.
To vključuje tudi zmanjšanje sredstev za številne znanstvene programe, kot je "Mars Sample Return", katerega cilj je vrnitev vzorcev s površja Marsa na Zemljo.
Ideja o jedrskem reaktorju kot viru energije na Luni sicer ni nova
Že leta 2022 je Nasa podelila tri pogodbe v vrednosti pet milijonov dolarjev za načrtovanje takšnega reaktorja. Maja letos pa sta Kitajska in Rusija napovedali, da načrtujeta izgradnjo avtomatizirane jedrske elektrarne na Luni do leta 2035.
Veliko znanstvenikov se strinja, da bi to bila najboljša – morda celo edina – možnost za stalno oskrbo z energijo na Lunini površini. En Lunin dan je enak štirim tednom na Zemlji – dva tedna neprekinjenega sonca in dva tedna teme. Zato je zanašanje na sončno energijo izjemno zahtevno.
"Jedrska energija ni le zaželena – je neizogibna"
"Tudi za skromno Lunino bazo, ki bi lahko sprejela majhno posadko, bi bila potrebna proizvodnja energije v megavatnem razredu. Samo sončne celice in baterije teh potreb zanesljivo ne morejo pokriti," je za BBC dejal višji predavatelj za vesoljske aplikacije, raziskovanje in instrumentacijo na Univerzi v Surreyju Sungwoo Lim.
"Jedrska energija ni le zaželena – je neizogibna," je dodal.
Če bo dovolj denarja
Lionel Wilson, profesor za znanosti o Zemlji in planetih na Univerzi Lancaster, pa je za BBC poudaril, da je tehnično izvedljivo postaviti reaktorje na Luno do leta 2030, "če bo na voljo dovolj denarja", ob tem pa poudarja, da že obstajajo načrti za male reaktorje.
"Gre le za to, da bo dovolj izstrelitev v okviru programa Artemis, da se do takrat na Luni zgradi potrebna infrastruktura," dodaja. Program Artemis je Nasina misija za pošiljanje ljudi in opreme na Luno.
Obstajajo tudi pomisleki glede varnosti. "Izstreljevanje radioaktivnega materiala skozi Zemljino atmosfero je tvegano. Potrebno je posebno dovoljenje, vendar to ni nepremostljivo," je strah mnogih, da bo sredi leta raketa z radioaktivnim materialom eksplodirala, za BBC komentiral strokovnjak za planetarne vede na Open University Simeon Barber.
