Sreda, 18. 6. 2025, 17.42
2 tedna, 6 dni
Kandidatka za novo varuhinjo človekovih pravic Dijana Možina Zupanc brez zadostne podpore
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,85
Kot je po glasovanju povedala Dijana Možina Zupanc, v izidu ne vidi nezaupnice. Je pa to ogledalo odnosa do neodvisnih institucij in človekovih pravic, ki očitno niso dovolj visoko na lestvici političnih prioritet, je ocenila.
Kandidatka za novo varuhinjo človekovih pravic Dijana Možina Zupanc je z 53 glasovi za in 6 glasovi proti v DZ ostala brez zadostne podpore za imenovanje na to funkcijo. Podprli so jo poslanci koalicije, poslanca narodnih skupnosti in samostojni poslanec Dejan Kaloh. Za izvolitev bi kandidatko moralo podpreti najmanj 60 poslancev. Po glasovanju je Možina Zupanc dejala, da v izidu ne vidi nezaupnice, je pa to ogledalo odnosa do neodvisnih institucij in človekovih pravic, ki očitno niso dovolj visoko na lestvici političnih prioritet. Oglasila se je tudi predsednica Nataša Pirc Musar, ki odločitev poslancev obžaluje, a spoštuje njihovo voljo. Zahvalila se je tistim, ki so predlog podprli, in dodala, da bo "nadaljnje iskanje novega kandidata ali kandidatke zahtevno".
Proti je glasovalo pet poslancev NSi in poslanec SDS Andrej Kosi. Vzdržani so bili štirje poslanci iz vrst SDS, NSi in poslanske skupine nepovezanih poslancev. Večina opozicijskih poslancev je bila ob glasovanju sicer v dvorani, a niso prijavili prisotnosti.
Dosedanjo namestnico varuha človekovih pravic je na mesto varuhinje predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar po več kot šestih krogih posvetovanj s poslanskimi skupinami, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanimi poslanci. Potrebne dvotretjinske poslanske podpore sicer kandidatka pred glasovanjem ni imela zagotovljene. Na tiste, ki niso izrazili nobenih konkretnih strokovnih ali drugih utemeljenih zadržkov glede kandidatkine primernosti, je predsednica naslovila "spoštljiv apel, da do glasovanja ponovno razmislijo in jo ob upoštevanju vseh dejstev podprejo".
Pirc Musar je ob predlaganju Možine Zupanc, ki je nenazadnje za položaj namestnice varuha v tem sklicu že dobila dvotretjinsko podporo, tudi izrazila prepričanje, da kandidatka izpolnjuje najvišje standarde. Doktorica prava deluje na področjih socialne varnosti, zdravstva, okolja, stanovanjske politike ter drugih družbenih in delovnopravnih zadev. Prejšnjemu varuhu človekovih pravic Petru Svetini je mandat potekel 23. februarja 2025, od tedaj institucijo vodi namestnik varuha.
Kot je po glasovanju povedala Možina Zupanc, v izidu ne vidi nezaupnice. Je pa to ogledalo odnosa do neodvisnih institucij in človekovih pravic, ki očitno niso dovolj visoko na lestvici političnih prioritet, je ocenila. Svoje delo bo nadaljevala kot namestnica varuha. Ob tem se je zahvalila za zaupanje predsednici republike Nataši Pirc Musar, ki jo je predlagala za vodenje te institucije, kot tudi sodelavcem, ki so jo na tej poti spremljali. "Z veliko odgovornostjo sem sprejela to čast in povabilo, da pomagam, saj sem kot namestnica varuha nenazadnje to dolžnost tudi začutila," je dejala.
Pri Varuhu pa so v sporočilu za javnost med povzetimi besedami Možine Zupanc navedli še, da brez varuha človekovih pravic družba izgublja svoj glas v imenu tistih, ki ga najbolj potrebujejo. "Neodvisne institucije, ki bi morale biti branik pred posegi oblasti, v praznem teku ne morejo učinkovito naslavljati posameznih ali sistemskih nepravilnosti. S tem se slabi njihova legitimnost, zmanjšuje pa se tudi zaupanje javnosti v njihovo delovanje," so še pri Varuhu navedli besede neuspele kandidatke.
Ta bo svoje delo nadaljevala na mestu namestnice varuha, na katero je bila z zadostno podporo poslancev izvoljena v tem sklicu DZ. Možina Zupanc je ob tem še zatrdila, da bodo s sodelavci sicer nadaljevali delo, s katerim verjame, da bodo pomagali posameznikom, a je hkrati opozorila tudi, da odsotnost predstojnika tako pomembne institucije kaže na "resen demokratičen primanjkljaj". "Želim si, da ta institucija čim prej dobi predstojnika s polnim, legitimnim mandatom. Samo tako bo lahko institucija delala v skladu z nalogami, ki jih predpisuje ustava in zakon," je sklenila svojo izjavo.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar odločitev DZ obžaluje. Na družbenem omrežju X je zapisala, da spoštuje voljo poslancev. Zahvalila se je tistim, ki so predlog podprli. "Nadaljnje iskanje novega kandidata ali kandidatke bo zahtevno," je še zapisala. Neuspelo imenovanje je na kratko komentirala tudi v izjavi ob robu odprtja prenovljenega Gradu Štanjel. Ob tem je izrazila razočaranje, še posebej nad strankami, ki niso znale pojasniti, zakaj kandidatka Možina Zupanc ni dobra.
"V posvetovanjih pa so vedno govorili 'bomo razmislili, pa ne moremo, pa gledamo drugo stranko, pa bomo videli, kaj bo ta stranka naredila'. Tako se odgovorne politike na državni ravni ne moremo iti," je bila kritična Pirc Musar. Napovedala je, da bo zdaj razmislila kako naprej, saj je njena odgovornost poiskati in predlagati primerne kandidate, kar po njeni oceni Možina Zupanc nedvomno je.
Deljenje viška proizvedene energije s sorodniki, sosedi ali prijatelji
DZ je danes sprejel novelo zakona o oskrbi z električno energijo, ki prenaša določila direktive EU s ciljem pospešitve zelenega prehoda, boljše zaščite porabnikov in krepitve odpornosti elektroenergetskega sistema. Zunaj prenosa direktive novela prinaša tudi načela pri metodologiji za obračun omrežnine, čemur niso naklonjeni v Agenciji za energijo. Za sprejem novele je glasovalo 51 poslancev, proti jih je bilo sedem.
Novela bo v slovensko zakonodajo prenesla določbe evropske direktive o skupnih pravilih notranjega trga električne energije. Ker Slovenija prenosa še ni opravila, je Evropska komisija začela postopek proti državi.
Med najpomembnejšimi rešitvami je pravica do souporabe energije, tako da bodo lahko proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov, denimo samooskrbne sončne elektrarne, viške proizvedene energije delili z drugimi odjemalci, npr. sorodniki, sosedi, prijatelji idr. Ta novost se bo začela uporabljati 1. julija prihodnje leto, koncept pa naj bi spodbujal povezovanje, pripomogel k bolj učinkoviti porabi viškov in služil kot orodje za zmanjševanje stroškov za elektriko.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je danes pojasnila, da bo souporaba omogočena na celotnem ozemlju Slovenije. Oče, ki ima sončno elektrarno v Mariboru, bo tako lahko proizvedeno elektriko dodelil hčerki v Postojni.
Novela prinaša tudi možnost prožne priključitve, če polna še ni mogoča, pravico odjemalcev do pogodbe s fiksno ceno vsaj za eno leto ter možnost začasne kontrole cen za dobavo elektrike gospodinjstvom, malim poslovnim odjemalcem ter malim in srednjim podjetjem v primeru krize pri oskrbi.
S 75 glasovi za in nobenim proti je DZ podprl tudi predlog stališča o osnutku ustavnega zakona, s katerim predlagajo odpravo pristojnosti DZ, da z zakonom določi število ministrstev in sestavo vlade. Predlog so podprle vse poslanske skupine z izjemo NSi, ki se je glasovanja vzdržala.
Predlog stališča o osnutku ustavnega zakona za spremembo ustave, ki ga je pripravila ustavna komisija DZ, predlaga spremembo 114. člena ustave. Po sedaj veljavni določbi sestavo in delovanje vlade, število, pristojnosti in organizacijo ministrstev ureja zakon, po predlogu spremembe pa bi zakon določil le pristojnosti vlade ter delovna področja in pristojnosti ministrstev.
Krepitev inšpekcijskih služb in prepoved baterijske reje kokoši nesnic
Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah, obvezno čipiranje mačk in spremenjen način financiranja zavetišč, nadalje parlamentarno pot. "Gre za nadgradnjo zakona, ki odgovarja na zaznane pomanjkljivosti," je pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.
Novela uvaja popolno prepoved baterijske reje kokoši nesnic. Po ministričinih pojasnilih je ukrep smiseln in izvedljiv, z visokim državnim sofinanciranjem prehoda, svetovalno podporo in odprtim dialogom z rejci pa menijo, da bo večina uspešno izvedla prehod.
Drugi pomemben ukrep po besedah Čalušić prinaša novosti na področju rejnih živali in je vezan na prašičerejo. "Pujski so edini sesalci, pri katerih je še vedno dovoljeno, da rejec do sedmega dne starosti izvaja kirurško kastracijo brez anestezije in protibolečinskih sredstev. Ta izjema ne vzdrži več strokovne ne etične presoje," je izpostavila in dodala, da bo Slovenija sledila številnim evropskim državam, ki so takšne izjeme že odpravile.
Novela spreminja tudi model financiranja zavetišč. "Odpravili smo 90-dnevno obdobje, v katerem so morala zavetišča kriti vse stroške sama. Po novem občine krijejo stroške prvih 60 dni, nato do 180. dneva stroške prevzame država, po tem obdobju pa država krije 20 odstotkov nastalih stroškov," je pojasnila ministrica. Spremembe prinašajo tudi možnost začasnega rejništva, ki spodbuja posvojitve in sprošča mesta v zavetiščih.
Pomembna dopolnitev se nanaša tudi na inšpekcijski nadzor. "Novela krepi pristojnosti inšpekcijskih služb, omogoča hitrejše ukrepanje v primeru zlorab ali zanemarjanja živali ter predvideva višje kazni za hude kršitve," je še izpostavila Čalušić. V koalicijskih poslanskih skupinah so rešitve v današnji razpravi pozdravili, poslanci iz vrst opozicije pa so izpostavljali predvsem pomanjkljivosti. Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, je menilo 53 poslancev, 27 jih je glasovalo proti.
Poslanci so potrdili zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki ga je vlada pripravila s ciljem, da bi lahko v času kriz in naravnih nesreč zaščitili podjetja in delovna mesta. K sprejetju zakona so dlje časa pozivali delodajalci. Zakon, ki ga je podprlo 74 poslancev, proti ni bil nihče, vzpostavlja stalno shemo skrajšanega delovnega časa, ki jo bo lahko vlada aktivirala v primeru naravne ali druge nesreče oziroma kriznih razmer.
Poslanci prikimali prenosu delnic Vzajemne na sorodnike
Poslanci so z 81 glasovi za in nobenim proti potrdili novelo zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, ki predvideva možnost prenosa delnic te zavarovalnice na družinske člane.
Zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne je ob nadomestitvi prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z obveznim zdravstvenim prispevkom na dan 1. januarja 2024 uredil preoblikovanje te zdravstvene zavarovalnice. Kot je zapisano v njem, bo Vzajemna svojim nekdanjim zavarovancem izplačala njihove deleže oz. bodo dobili delnice preoblikovane družbe. Postopki za to so že stekli.
Poslanci so glasovali tudi o predlogu novele zakona o maturi in noveli zakona o zdravljenju neplodnosti, s katero bi dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočili tudi samskim in ženskam v istospolnih zvezah. O predlogu zakona o konoplji za medicinske in znanstvene namene pa bodo odločili na naslednji seji.
