Petek, 7. 12. 2018, 11.24
5 let, 4 mesece
Sovražni govor: Lahko v Sloveniji res vsak vsakomur napiše, kar želi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,66
38
"Tišina tistih, ki bi se lahko na take primere odzvali, pa jih ignorirajo, je lahko prav tako ali celo bolj škodljiva kot sami primeri sovražnega govora," meni Andrej Motl.
Razširjenost in "sprejetost" sovražnega govora je v Sloveniji velik problem. Da se ga lotevamo premalo resno, kaže tudi poziv Sveta Evrope, ki je Slovenijo konec oktobra spodbudil, naj okrepi boj proti sovražnemu govoru, zlasti na družbenih omrežjih. Kljub opozarjanju strokovnjakov in organizacij se stvari ne spremenijo bistveno, in medtem ko v tujini sovražni govor jemljejo bolj resno, se zdijo epilogi z obsodbami pri nas skoraj nemogoči.
Sredi novembra je sodišče v Celovcu 31-letnico obsodilo na 18 mesecev zaporne kazni, ker je lani na Facebooku pozivala, naj se ljudi znova zapre v koncentracijska taborišča.
Hrvaški svet za elektronske medije je konec novembra šestim lokalnim televizijam zaradi predvajanja sovražnega govora v oddaji Bujica (pozivali naj bi k sovraštvu in nasilju do migrantov) začasno odvzel koncesije za oddajanje. Tri lokalne televizije v Zagrebu, Osijeku in Slavonskem Brodu niso smele oddajati 24 ur, še tri lokalne televizije pa štiri ure.
Tudi v Nemčiji so glede sovražnega govora strožji. "Nemški zakon upravljavcem družbenih omrežij nalaga 24-urni rok za izbris očitne protipravne vsebine. V Nemčiji je uvedena tudi obveznost poročanja glede obravnave in reševanja pritožb, podjetjem pa v primeru kršitev grozi tudi do 50 milijonov evrov denarne kazni," pojasnjujejo na Vrhovnem državnem tožilstvu (VDT).
A medtem ko se sovražni govor marsikje v tujini obravnava resneje, se takšen epilog v Sloveniji zdi nemogoč. Težavo je v tem prepoznal tudi Svet Evrope, ki je konec oktobra Sloveniji priporočil, da bi morala okrepiti svoja prizadevanja v boju proti sovražnemu govoru s hitrim reagiranjem in hitrimi obsodbami primerov sovražnega govora.
Svet Evrope je konec oktobra Sloveniji priporočil, da bi morala okrepiti svoja prizadevanja v boju proti sovražnemu govoru.
Kako je z zakoni?
Slovenska ustava prepoveduje vsakršno spodbujanje k neenakopravnosti, razpihovanje sovraštva in nestrpnosti ter spodbujanje k nasilju in vojni. Kazenski zakonik govori o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter širjenju ideje o večvrednosti ene rase nad drugo. Zakon o javnem redu in miru govori o vzbujanju nestrpnosti, zakon o medijih pa o spodbujanju k neenakopravnosti in nestrpnosti. Navedeni predpisi omogočajo kazenski pregon ali prekrškovni postopek.
Da je slovenski kazenski zakonik na področju pregona sovražnega govora med najmilejšimi v Evropi, poleg ciprskega kazenskega zakona, je opozoril tudi Rok Čeferin, strokovnjak za civilno in medijsko pravo, ki sodeluje pri pripravi komentarja h kazenskemu zakoniku v tem delu, je pred časom poročala STA.
Sovražni govor je kazniv le, če lahko povzroči nasilje
Okrožni državni tožilci primer sovražnega govora obravnavajo le, ko obstaja konkretna nevarnost za kršenje javnega reda in miru. Nevarnost je konkretna, če lahko sovražni govor povzroči fizično nasilje in zares pride do kršitev z znaki kaznivih dejanj ali prekrškov zoper javni red in mir, pojasnjujejo na VDT.
"Pojav izražanja nestrpnosti se v javnosti označuje kot sovražni govor ter po vsebini in formalno presega okvire veljavnega kazenskega prava. Ta ne določa posebnega kaznivega dejanja 'sovražnega govora', ki bi lahko zajel celotno vsebino tega sociološkega pojma," so zapisali na VDT in dodali, da je kazenska represija skrajno sredstvo, zato je omejena na najhujše primere.
V družbi se javno in brez zadržkov komunicira nestrpno, nespodobno in celo sovražno, opažajo na tožilstvu. "Tožilska praksa dokazuje, da je vpliv kazenske represije v teh zadevah bistveno precenjen, premalo pa se uporabljajo drugi družbeni mehanizmi, kot denimo civilna odgovornost ter odgovornost lastnikov in upravljavcev spletnih strani," menijo.
Vrhovno državno tožilstvo ni zožilo definicije sovražnega govora
Zaradi izjemno ozke definicije sovražnega govora in zakona, po katerem se presoja, ali je sovražni govor kazniv ali ne, epilog z obsodbo na sodišču v Sloveniji dobi le malo od prijavljenih primerov.
Statistični podatki tožilstva za kaznivo dejanje: javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po členu 297 KZ-1
| DOGODEK | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018* |
| Prejete ovadbe | 21 | 8 | 21 | 63 | 83 | 34 | 13 | 20 | 37 | 13 | 21 |
| Sklepi o zavrženju ovadb | 22 | 5 | 6 | 29 | 37 | 36 | 13 | 30 | 19 | 19 | 11 |
| Vloženi obtožni akti ali predlogi za izrek VU/KAZ | 1 | 3 | 5 | 5 | 26 | 15 | 1 | 2 | 1 | 2 | 3 |
| Obsodilne sodbe | 4 | 4 | 3 | 9 | 4 | 2 | 1 | ||||
| Sodbe o kaznovalnem nalogu | 1 | 3 | 13 | 2 | 1 | 1 | |||||
| Oprostilne sodbe | 2 | 1 | 1 | 1 | |||||||
| Zavrnilne sodbe | 3 | 2 |
* Zajeto obdobje: od 1. 1. 2008 do 18. 10. 2018*
Potrebne so spremembe
A ni bil VDT tisti, ki je zožil definicije sovražnega govora, kar jim številni očitajo, ampak novela Kazenskega zakonika leta 2012, so dejali na VDT. Tožilstvo je strokovno normo le raztolmačilo, pojasnjujejo.
"Na VDT menimo, da bi se zakonodajalec moral lotiti ne le spremembe kaznovalnega okvirja, ampak tudi spremembe prekrškovnega okvirja sovražnega govora, ki je v pristojnosti policije. Potrebna bi bila jasnejša razmejitev med prekrški in kaznivimi dejanji, ki so v pristojnosti tožilstva, pri čemer naj bi postavili jasen prag, do katerega lahko sega svoboda izražanja," so zapisali.
Sovražni govor kot orodje za nadlegovanje in poniževanje
Nestrpna, ksenofobna in diskriminatorna javna retorika je vedno bolj del javnega komuniciranja, so opozorili v pregledu stanja sovražnega govora v Sloveniji, ki ga je Mirovni inštitut v sodelovanju z drugimi institucijami pripravil marca 2016.
"Sovražni govor je uporabljen kot orodje za nadlegovanje in poniževanje, prispeva tudi k rasizmu, seksizmu ali homofobiji," so dejali v pregledu stanja.
Iz letnega poročila Spletnega očesa za leto 2017 je razviden povečan obseg sovražnega govora, usmerjenega proti prebežnikom, in sovražnega govora proti pripadnikom islamske veroizpovedi. Obe kategoriji skupaj sta namreč v letu 2015 zavzemali skupno skoraj 80 odstotkov, leta 2016 61 odstotkov in leta 2017 44 odstotkov domnevno nezakonitega sovražnega govora.
Kot samostojna kategorija je bil najbolj pogost domnevno nezakonit sovražni govor na podlagi:
- politične pripadnosti (28 %),
- prebežnikov (24 %),
- vere (20 %),
- narodnosti (12 %),
- Romov (8 %),
- istospolno usmerjenih (4 %) ter
- drugih osebnih okoliščin (4 %).
Statistika sovražnega govora, ki ga obravnava Spletno oko
| Leto | Št. prejetih prijav | Št. prijav, posredovanih policiji | Št. obravnavanih primerov kršitev 297. čl. KZ, ki jih je obravnavala policija (Policija) | Št. kazenskih ovadb KD po 297. členu, ki jih je policija posredovala na državno tožilstvo (Policija) | Št. ovadenih oseb - zaključenih primerov kršitev 297. člena na državnem tožilstvu (SURS) | Št. obsodb zaradi kršitve 297. člena KZ (SURS) |
| 2007 | 195 | 16 | 21 | 8 | 0 | 0 |
| 2008 | 205 | 27 | 26 | 13 | 1 | 0 |
| 2009 | 311 | 49 | 24 | 9 | 3 | 0 |
| 2010 | 801 | 78 | 66 | 34 | 18 | 1 |
| 2011 | 3359 | 106 | 65 | 13 | 50 | 8 |
| 2012 | 4707 | 92 | 58 | 26 | 77 | 13 |
| 2013 | 2835 | 45 | 62 | 21 | 38 | 3 |
| 2014 | 1290 | 29 | 44 | 11 | 11 | 9 |
| 2015 | 1153 | 51 | 29 | 10 | 18 | 2 |
| 2016 | 1273 | 23 | 49 | 18 | 26 | 1 |
| 2017 | 556 | 25 | 26 | 13 |
Problem sovražnega govora ostaja nespremenjen
"Problem razširjenosti, sprejetosti in redke sankcioniranosti sovražnega govora v Sloveniji ostaja nerazrešen, tematiko pa se še vedno obravnava problematično podcenjevalno, kot da gre za občasne ekscese, ki niso skrb vzbujajoči, " v resnici pa se soočamo s pogostimi pojavi nestrpnega govora, ki na skupnost vplivajo razdiralno in konfliktno, navajajo v poročilu.
Spletno oko, točka za prijavo sovražnega govora, je v obdobju od objave poročila leta 2016 do danes na vabilo Evropske komisije intenzivno sodelovala pri preverjanju odstranjevanja sovražnega govora na družbenih omrežjih, kot so Facebook, Twitter in Youtube.
Družbena omrežja v povprečju odstranila 70 odstotkov primerov, najmanj Twitter
Andrej Motl iz Centra za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede v Ljubljani, ki je tudi koordinator prijavne točke Spletno oko in je skupaj z Veroniko Bajt pripravil omenjeni pregled stanja, pojasnjuje, da so v splošnem od priprave poročila do danes opazili pomemben napredek, a ne v enaki meri pri različnih omrežjih.
Družbena omrežja so v povprečju odstranila 70 odstotkov od prijavljenih primerov sovražnega govora, ki so jih prijavile organizacije iz 27 držav članic EU. V prvem monitoringu leta 2016 je ta delež znašal zgolj 28 odstotkov, v drugem maja 2017 pa 59 odstotkov, je razvidno s spletnih strani Spletnega očesa.
Facebook je odstranil 79,8 odstotka, Youtube 75 odstotkov, Twitter pa 45,7 odstotka prijavljenih spornih vsebin.
Odzivnost IT-podjetij se tudi za prijave iz Slovenije izboljšuje, pravi Motl, saj so v zadnjem monitoringu ta v povprečju odstranila 78,3 odstotka vseh prijavljenih primerov sovražnega govora.
"Glede komentarjev uporabnikov pod novinarskimi prispevki je pomembna sprememba to, da je del medijev sprejel določene dodatne ukrepe, ki so sovražni govor in druge oblike sporne komunikacije zajezili," ocenjuje Motl.
Na področju v dveh letih ni bilo bistvenega napredka
Kot najbolj skrb vzbujajočo spremembo od leta 2016 Motl navaja normalizacijo sovražnega in diskriminatornega govora in s tem povezano neobčutljivost javnosti za to vprašanje.
"K temu je prispevalo sorazmerno veliko število tovrstnih primerov in nezadosten odziv nanje v javnosti, predvsem na ravni medijev in političnih akterjev," pravi Motl.
Ukrepi, ki so jih pred dvema letoma in pol predlagali v okviru akcijskega načrta praktično niso bili realizirani, je dejal Motl.
"Tako na ravni preventive kot kazenskega pregona smo tako rekoč na istem, kot smo bili takrat, čeprav se je situacija od takrat bistveno poslabšala in se praktično na mesečni ravni soočamo s takšnimi primeri izjav vidnih družbenih akterjev, kot smo jih včasih videli zgolj v komentarjih anonimnih komentatorjev pod novicami.
Družbenim omrežjem se te vsebine preveč izplačajo, da bi resneje ukrepali
Da je sovražni govor tako razširjen, so pripomogli tudi zunanji dejavniki, kot je na primer sama narava družbenih omrežij, pojasnjuje Motl. Kot pravi, se po mnenju nekaterih strokovnjakov priporočanje ekstremnih vsebin, tudi rasističnih, družbenim omrežjem preveč izplača, da bi tudi na tem področju resneje ukrepala.
Družbenim omrežjem se sovražni govor preveč izplača, da bi resneje ukrepala.
Učinkovit kazenski pregon je po njegovem mnenju sicer le osnovni pogoj. Še pomembnejša je zanj odgovornost medijev in predstavnikov oblasti. Motl meni, da bi se mediji morali v bistveno večji meri kot trenutno zavzemati proti širjenju predsodkov, nestrpnosti in sovražnega govora.
Predstavniki oblasti pa bi morali po njegovih besedah veliko odločneje kot doslej povedati, da je vsakršen sovražni govor v javnem prostoru nesprejemljiv, in se redno odzivati na tovrstne primere.
Ukrepanje je pomembno tudi z vidika varnosti, saj primerov, ko je nasilje prav na tej podlagi prešlo okvire interneta, v tujini ne manjka, imamo pa jih tudi pri nas, je še dodal Motl.
Tišina je enako ali še celo bolj škodljiva od sovražnega govora
Ključno je, da se ne ujamemo v dilemo, ali je nekaj nezakonito ali ne, iz česar potem v primeru negativnega odgovora sledi tih zaključek, da je vse, kar ni nezakonito, tudi družbeno sprejemljivo, pravi Motl.
"To se zelo pogosto dogaja. Torej, tudi če neki primer sovražnega govora v širšem, sociološkem smislu nikakor ni zrel za kazenski pregon, je običajno več kot zrel za to, da pojav družba obsodi. Tišina tistih, ki bi se lahko na take primere odzvali, pa jih ignorirajo, je lahko prav tako ali celo bolj škodljiva kot sami primeri sovražnega govora," je še dodal Motl.
"Ključno je, da akterji na tem področju prevzamejo vsak svoj del odgovornosti, ne pa, da se zavzamejo za ukrepanje, v naslednjem stavku pa povedo, da je ključno področje, kjer lahko ukrepa zgolj nekdo drug," je dejal Motl.
Šketa obljubljal spremembe, kaj so naredili do danes
Generalni državni tožilec Drago Šketa je kot eno od prednostnih nalog ob prevzemu funkcije opredelil tudi pregon sovražnega govora. Na VDT pojasnjujejo, da se je v času njegovega mandata zgodilo naslednje:
- tožilci se aktivneje vključujejo v predkazenski postopek in posebej v primerih mejnih in nerazjasnjenih zadev podajajo dodatne usmeritve policiji, po potrebi preusmerjajo pregon na prekrškovno obravnavo itd.
- rezultati analize tožilske prakse so pokazali, da od policije prevečkrat prejmemo vsebinsko skopa poročila, in ne kazenskih ovadb, zato so junija na policijo naslovili dodatne napotke in usmeritve za delo ter predlagali skupna izobraževanja,
- VDT je prejšnji teden vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper eno izmed sodb višjega sodišča,
- konec meseca so imeli na to temo razširjen strokovni kolegij kazenskega oddelka,
- po potrebi bo ustanovljena tudi delovna skupina, ki se bo posebej ukvarjala s problematiko sovražnega govora,
- na vsakem državnem tožilstvu bo oseba, ki se bo ukvarjala s kaznivimi dejanji s področja kaznivih dejanj spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti.
"Moja naloga je, da kolegij kazenskega oddelka prepričam, da obstajajo razlogi za spremembo," je dejal Šketa in napovedal, da bo predlagal tako spremembo tožilskega stališča kot tudi spremembo zakonodaje na področju sovražnega govora.
38