Največkrat so sovražno nastrojeni zaradi politike in migrantov

V svojem najnovejšem letnem poročilu je prijavna točka Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet, med drugim ugotovila, da je bilo lani manj prejetih prijav domnevno nezakonitega sovražnega govora na slovenskem spletu (približno za polovico manj), a so zato zaznali več skrajnih primerov.

Lani so tako prejeli 556 prijav, kot potencialno kaznive pa so ocenili 25 izmed njih, kar je za približno desetino več kot leto prej.

Policija po pregledu teh prijav sicer ni vložila nobene kazenske ovadbe, kar ni nujno dokaz, da kršitve niso bile resne, temveč posledica dejstva, da so v Sloveniji pogoji za kazenski pregon sovražnega govora ostri.

Poglavitna vloga prijavne točke Spletno oko od njene ustanovitve marca 2007 je omogočanje anonimne prijave domnevno nezakonitih vsebin, kot so posnetki spolnih zlorab otrok in sovražnega govora, ter zmanjšanje obsega teh neprimernih vsebin na internetu. Foto: Spletno oko

Tipična spletna nestrpnost: sovražni govor proti prebežnikom na Facebooku

Med primeri, ki jih je obravnavala policija, prevladuje sovražni govor do drugačnega politična prepričanja (28 odstotkov), sledita pa sovražni govor proti prebežnikom (24 odstotkov) in drugemu verstvu, skoraj izključno islamski veroizpovedi (20 odstotkov). Nestrpnost do prebežnikov in muslimanov se pogosto prepleta, zato je ta skupina pravzaprav značilna tarča, so še zapisali v poročilu prijavne točke Spletno oko za leto 2017.

Spletnega sovražnega govora je v Sloveniji največ na družbenih omrežjih (predvsem na Facebooku), občutno manj pa na portalih in forumih, še ugotavljajo v letnem poročilu prijavne točke Spletno oko, katere poglavitna vloga od ustanovitve marca 2007 je omogočanje anonimne prijave domnevno nezakonitih vsebin, kot so posnetki spolnih zlorab otrok in sovražnega govora, ter zmanjšanje obsega teh neprimernih vsebin na internetu.

Spolne zlorabe otrok še vedno večinoma ostajajo neodkrite

Žal pa so slovenski uporabniki interneta izpostavljeni tudi nezakonitim vsebinam, ki izvirajo iz drugih držav. Leta 2017 je tako prijavna točka Spletno oko prejela 97 prijav spletnih strani, ki naj bi prikazovale posnetke spolnih zlorab otrok.

Vedeti je namreč treba, da vsakršna spolna aktivnost, ki vključuje otroke (mladoletne osebe), pomeni njihovo zlorabo, saj ti (pravno in zakonsko) niso zmožni sporazumno in prostovoljno sodelovati pri spolnih dejanjih. Pogosto posnetke spolnih zlorab posname storilec fizične spolne zlorabe otrok. To je največkrat oseba, ki jo otrok pozna in ji zaupa ali pa se je boji, zato zloraba večinoma ostane neodkrita.

Največ v Sloveniji prijavljenih posnetkov spolne zlorabe otrok izvira iz ZDA

Po pregledu prijav so na prijavni točki Spletno oko ocenili, da je bilo med temi prijavami dejansko nezakonitih 24 primerov oziroma približno ena četrtina, večina preostalih pa je prikazovala spolne dejavnosti odraslih oseb.

Sporne primere je prijavna točka Spletno oko posredovala v nadaljnji pregled in obravnavo policiji ter v primeru 22 prijav za vsebine, ki so bile na tujih strežnikih, prijavnim točkam držav, kjer so bile te vsebine  objavljene. Najpogosteje, v desetih primerih, so bile to ZDA, sledili pa sta Rusija s tremi primeri in Nemčija z dvema.

Od dveh prijav tovrstne sporne vsebine, ki je bila objavljena na slovenskih strežnikih, je ena prijava uspešno pripeljala do odstranitve sporne vsebine.

Po vsem svetu vedno več posnetkov spolne zlorabe najmlajših

Na domnevno nezakonitih posnetkih so bile žrtve v večini primerov deklice (75 odstotkov, v preostalih 25 odstotkih so žrtve obeh spolov). V zadnjih letih prijavna točka Spletno oko ugotavlja (podobno kot sorodne tuje prijavne točke) vedno več posnetkov, kjer so žrtve mlajši otroci, stari do deset let.