SiolNET. Novice Slovenija
3,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj tudi izjemno skrajni primeri sovražnega govora niso več preganjani

3,33

termometer

fake news, nestrpnost na internetu, sovražni govor
Foto: Thinkstock

Civilna iniciativa tri dni pred državnozborskimi volitvami pripravlja demonstracije proti vsem, ki širijo politiko sovraštva in strahu, mi pa smo preverili, kakšno je stanje sovražnega govora pri nas. Njegova definicija je v kombinaciji dikcije kazenskega zakonika in interpretacije tožilstva tako zožena, da se ta danes v Sloveniji skorajda ne preganja več. Kaj na to pravijo politične stranke?

Se še spomnite napisa na vratih poslanske pisarne SNS v državnem zboru, kjer je pisalo: "Vsi izbrisani vabljeni na ples, igral vam bo Jelinčič na puško mitraljez." Letak je bil leta 2005 uperjen proti skupini izbrisanih, ki so tedaj gladovno stavkali in v parlament prišli na pogovore s poslanci. Kriminalisti so sicer obiskali državni zbor in zaslišali poslance, kazensko ovadbo so zaradi vzbujanja sovraštva in nestrpnosti podali proti neznanemu storilcu, saj jim storilca ni uspelo najti oziroma mu dokazati krivde.

Predstavniki koalicije Brez strahu bodo na opoldanski novinarski konferenci predstavili potek in zahteve četrtkovih demonstracij na Trgu republike v Ljubljani. Poimenovali so jih Brez strahu. Proti politiki sovraštva.

Podobnih odmevnih primerov, ki so se končali brez sodnega epiloga poznamo še kar nekaj. Spomnimo se zapisa Tomaža Majerja na spletni strani SDS, intervjuja s Svetlano Makarovič, uperjenega proti Rimskokatoliški cerkvi, poziva novinarja Sebastjana Erlaha k streljanju beguncev …

Brez strahu. Proti politiki sovraštva. Novice Pred volitvami napovedan protest proti politiki sovraštva

Po definiciji je sovražni govor vsako izražanje, ki širi, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, sovraštvo do tujcev, antisemitizem in druge vrste sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, agresivnem nacionalizmu ali etnocentrizmu, diskriminaciji in sovražnosti proti manjšinam, migrantom ali ljudem tujega rodu.

"Retorika sovraštva v javnem prostoru preveč normalizirana"

Tudi v letošnji predvolilni kampanji je zaznati intenzivnejšo retoriko politikov in uporabnikov družabnih omrežij, ki vključuje sovražni govor. Velikokrat je nastrojen predvsem proti migrantom in beguncem.

"Zastraševalni manevri niso le pričakovani politični cilj za poceni nabiranje glasov, ampak se je retorika sovraštva v javnem prostoru preveč normalizirala, kritični odzivi nanjo pa so postali pretežno anemični," opozarjajo v Alternativni akademiji.

hrvaška zastava Novice Svet Evrope ostro: Na Hrvaškem se stopnjuje rasističen in nestrpen sovražni govor

Kot smo že pisali, se krepijo tudi aktivnosti Generacije identitete. Gre za slovensko vejo tako imenovanega identitarnega gibanja, skrajno desne organizacije, ki se je leta 2002 rodila v Franciji in postala del tamkajšnje "nove desnice".

Ko sovražni govor začne politika, javnost pa ji sledi

"Ko so aktualne razmere povezane z ranljivimi skupinami, ki so označene z osebnimi okoliščinami, kot je vera, rasa, spolna usmerjenost ali narodnost, se sovražni govor povečuje. Temu pogosto sledi tudi politika ali ga celo spodbuja. Večji problem vidim, ko sovražni govor začne politika, javnost pa ji sledi," opozarja direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon.

"Primeri, ki pozivajo k pobojem in izgonom na rasni osnovi, se danes ne preganjajo več, saj niso povzročili dejanskih posledic. Tudi izjemno skrajni primeri niso več preganjani," je do liberalnejše zakonodaje kritična Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta. "Primeri, ki pozivajo k pobojem in izgonom na rasni osnovi, se danes ne preganjajo več, saj niso povzročili dejanskih posledic. Tudi izjemno skrajni primeri niso več preganjani," je do liberalnejše zakonodaje kritična Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta. Foto: STA

Slovenija sicer ima zakonsko podlago za sankcioniranje sovražnega govora. Ta je opredeljena v 297. členu kazenskega zakonika, a po mnenju mnogih ni ustrezna in se ne izvaja dosledno. Zakaj?

Sovražni govor se skorajda ne preganja več

Direktorica Mirovnega inštituta pojasnjuje, da je definicija sovražnega govora v kazenskem zakoniku precej eksaktna, zato ne vidi nevarnosti, da bi se govori državljanov vsepovprek preganjali oziroma bi se omejevalo njihovo svobodo govora. Bolj problematično se ji zdi, da je tožilstvo, ki se odloča za pregon, še dodatno zožilo definicijo sovražnega govora. Z internim navodilom od okrožnih državnih tožilcev zahteva, da primer sovražnega govora obravnavajo le takrat, ko obstaja konkretna dejavnost za kršenje javnega reda in miru.

"Same besede, tudi če so bile izvedene naklepno z namenom spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti in niso povzročile prerivanja, pretepa, poškodbe, tožilci ne morejo preganjati po kazenskem zakoniku," ponazori Kogovšek Šalamonova. Dodaja, da je definicija sovražnega govora v kombinaciji dikcije kazenskega zakonika in interpretacije tožilstva torej tako zožena, da se sovražni govor danes v Sloveniji skorajda ne preganja več.

Če je pred desetletjem več deset primerov sovražnega govora letno končalo na sodišču, je danes takšnih primerov izredno malo. Pravi, da sovražni govor zagotovo obstaja in je problematičen. A če so bili spletni komentatorji pred 15 leti za pisanje sovražnega govora obsojeni, danes niso več.

"Primeri, ki pozivajo k pobojem in izgonom na rasni osnovi, se danes ne preganjajo več, saj niso povzročili dejanskih posledic. Tudi izjemno skrajni primeri niso več preganjani," je do liberalnejše zakonodaje kritična Kogovšek Šalamonova.

Izkoriščanje državljanskih svoboščin za napad na druge

Novinar Lenart J. Kučić ugotavlja, da so različne skupine v zadnjih desetih letih "krasno izkoristile državljanske svoboščine za napad na državljanske svoboščine drugih". Ob tem pojasnjuje, da se na primer rasistične skupine danes lahko izgovarjajo na svobodo mišljenja in govora, kar je pravzaprav pravica, ki je same ne priznavajo napadenim skupinam.

297. člen kazenskega zakonika (KZ-1) - Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti

1. Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.

2. Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.

3. Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh, se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora.

4. Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo etničnih, narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

5. Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.

6. Sredstva in predmeti s sporočili iz prvega in drugega odstavka tega člena, pa tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uporaba ustrezno onemogoči.

Vrhovno državno tožilstvo pa je leta 2013 sprejelo Pravno stališče o kaznivih znakih za 297. člen kazenskega zakonika, ki so postavljeni izrazito visoko.

Tako ni nujno, da protiustavna oblika govora hkrati izpolnjuje pogoje za kazenski pregon. Prav tako sovražni govor v nobenem primeru ne more biti kazniv, če v posledici ravnanja ni prišlo do ogrozitve ali motenja javnega reda in miru. V vsakem primeru mora za kaznivost izražanja obstajati objektivna možnost in tudi verjetnost (abstraktna nevarnost ni dovolj), da bi do kršenja javnega reda in miru prišlo. Poleg tega mora imeti kaznivi sovražni govor značilnosti govora, ki grozi s poškodbo objekta varstva (javnega reda in miru ali družbenih skupin).

Če politika kritiziramo zaradi njegovega dela, ne moremo govoriti o sovražnem govoru.

Borut Pahor Novice Pahor pozval k enotnosti in izogibanju sovraštva med Slovenci

Kako v političnih strankah razumejo sovražni govor, ali je zakonska podlaga za pregon sovražnega govora ustrezna in ali bi jo morda spremenili, smo vprašali stranke, ki po javnomnenjskih raziskavah uživajo največjo podporo volivcev. Preostale stranke nam do roka niso odgovorile. Njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.

Socialni demokrati (SD)

Dejan Židan Dejan Židan Foto: Bojan Puhek "Prav je, da je sovražni govor predmet kazenskega zakonika in je kot tak sankcioniran. Zaznava sovražnega govora je tudi v luči aktualnih družbenih vprašanj in navsezadnje predvolilnega časa v porastu, dostopnost in vse večja raba družbenih omrežij pa prostor sovražnega govora še odpirata. Boj proti sovražnemu govoru pa v prvi vrsti ni samo odločitev politike ali posamičnih organizacij, temveč zaveza vsakega posameznika, ki vstopa v javni diskurz. Sovražni govor je namreč že zdavnaj presegel polje 'izbirne vsebine' in mora postati prvokategorna moralna zaveza posameznika in družbe, kar pa mora politika podpirati. Korak v tej podpori je tudi nujnost, da politiki in političarke v teh dneh, ko poteka predvolilna kampanja, s svojimi javnimi nastopi dajejo vzgled spoštljive komunikacije, ne pa, da počno ravno nasprotno, ob tem pa imajo polna usta idej, kako se je treba sovražnemu govoru zoperstaviti.

Socialni demokrati menimo, da je določba kazenskega zakonika glede sovražnega govora ustrezna, vsekakor pa smo odprti do predlogov, predvsem pristojnih organov in institucij, ki so pri pregonu in obravnavi sovražnega govora zasledili zakonodajni manko. Ne sprejemamo pa teze, da se bi z zaostrovanjem zakonodaje raba sovražnega govora zmanjševala sama po sebi, skupni boj proti sovražnemu govoru mora biti usmerjen širše, ob tem gre izpostaviti predvsem ozaveščanje posameznikov in družbe o pomembnosti ničelne tolerance do sovražnega govora in posledicah, ki jih porast in neukrepanje zoper njega prinašata."

Stranka Alenke Bratušek

Alenka Bratušek Alenka Bratušek Foto: Matej Leskovšek "V Stranki Alenke Bratušek smo proti sovražnemu govoru in za zaostritev zakonodaje na tem področju. Poudarjamo pa, da samo strožji predpisi s področja pregona sovražnega izražanja nikoli ne bodo dovolj. Sovražnost se pač ne pojavi zato, ker v zakonih ni dovolj strogo preganjana. Običajno je to posledica negotovosti v družbi, strahu, ta pa je večinoma posledica hitro spreminjajočih se razmer na trgu dela in v (svetovnem) gospodarstvu oziroma družbi na splošno.

Zato je pomembno in treba iskati dejavnike ter spreminjati stvari, ki so zares temelj sovražne nastrojenosti do soljudi. In zato v Stranki Alenke Bratušek toliko stavimo na gospodarske in socialne teme – urejenost teh področij je dosti večji garant prijazne, strpne družbe, kot pa so to lahko tudi najstrožji zakoni."

Levica

Luka Mesec Luka Mesec Foto: Matej Leskovšek "Kot sovražni govor razumemo izražanje mnenj ali podajanje stališč, katerih namen je diskriminacija podrejenih družbenih skupin, manjšin, deprivilegiranih ali ranljivih delov prebivalstva, posebej tisti govor, ki napeljuje k obračunavanju z omenjenimi skupinami oziroma k poslabševanju njihovega položaja. Sovražni govor je vselej naperjen proti šibkejšemu, praviloma pa izhaja z mesta moči (politiki, javne osebe, privilegirani sloj prebivalstva).

Dogaja se tudi v državnem zboru, z njim pa politične stranke realne probleme zameglijo s kazanjem na grešne kozle: izbrisane, Rome, LGBT-skupnost, v zadnjem času pa predvsem na begunce. Pri teh sta sovražni diskurz uporabljali tudi vlada in koalicija.

Razprave o potrebnih spremembah na tem področju trajajo že več let. Še bolj kot opredelitev kaznivega dejanja je problematična praksa sodišč. Pri določanju meje, kdaj gre za sovražni govor, so namreč postavili zelo visok prag. Svoboda govora pa je postavljena tako visoko, da se vanjo vse pogosteje skrije tudi odkrito pozivanje k sovraštvu in nasilju. Še posebej problematično je sankcioniranje sovražnega govora na socialnih omrežjih, spletnih straneh in forumih. Tukaj smo predlagali konkretne spremembe, ki bi te platforme opredelile kot javni prostor, a predlog ni bil deležen podpore koalicije. In to kljub temu, da je šlo za priporočilo varuha človekovih pravic ob obravnavi letnega poročila."

Nova Slovenija (NSi)

Matej Tonin Matej Tonin Foto: Bojan Puhek "V Novi Sloveniji postavljamo jasno ločnico med splošno pravico do izražanja (svobodo govora) in sovražnim govorom. Slovensko pravo pojma sovražni govor ne pozna, vendar ga vse prevečkrat prepoznavamo v kaznivih dejanjih, kot jih opredeljuje kazenski zakonik. V Novi Sloveniji pogrešamo odzive javnosti in predvsem varuha človekovih pravic v primerih, ko gre za nestrpnost glede na nacionalno, versko in politično prepričanje, ki je v Sloveniji v porastu.

Zakonska podlaga za sankcioniranje sovražnega govora, ki je opredeljena v 297. členu kazenskega zakonika (KZ-1) ni ustrezna. Zakon bi moral namreč izrecno določati, da so znaki kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti podani ne glede na morebitno neposredno ogroženost javnega reda in miru.

Menimo, da se pregon sovražnega govora ne izvaja dosledno."

Lista Marjana Šarca (LMŠ)

Marjan Šarec Marjan Šarec Foto: STA "Pri sovražnem govoru gre za izražanje ali spodbujanje narodne, verske, rasne ali kakršnekoli druge neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, verskega, rasnega ali drugega sovraštva oz. nestrpnosti. Tovrstna prepoved je tako pomembna, da jo je slovenski zakonodajalec zapisal tudi v ustavo.

Zakonska podlaga se nam zdi ustrezna. Vsekakor si sovražni govor, ki ima vse znake kaznivega dejanja, zasluži svoje mesto in sankcioniranje v zakonu oz. zakoniku, kakršen je kazenski.

Po našem mnenju se pregon sovražnega govora v praksi ne izvaja dosledno. Razlogi so različni, vendar po našem mnenju niti pravica do svobode govora oz. izražanja ne bi smela biti razlog za kakršnokoli toleriranje sovražnega govora. Vsaka pravica ima svoje meje, zato tudi omenjena pravica svobode govora ne more biti neomejena in vseobsegajoča. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je izvrševanje neke pravice nujno omejeno s pravicami drugih.

Zavzemamo se predvsem za doslednejše sankcioniranje izvajalcev tovrstnih govorov. Še tako restriktivna določba lahko namreč ostane mrtva črka na papirju, če se ne izvaja."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 59
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin