Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
12. 11. 2025,
4.00

Osveženo pred

7 ur, 23 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,01

Natisni članek

Natisni članek

Marko Lotrič Vladimir Prebilič Anže Logar politika prostozidarji Otmar Zorn

Sreda, 12. 11. 2025, 4.00

7 ur, 23 minut

Otmar Zorn in prostozidarski vpliv v slovenski politiki

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,01
Otmar Zorn | Foto Tinkara Zupan/STA

Foto: Tinkara Zupan/STA

V zadnjih mesecih se je v slovenskem političnem prostoru znova odprla razprava o vplivu prostozidarjev in njihovih omrežij. V središču pozornosti se je znašel podjetnik Otmar Zorn, ki naj bi po navedbah medijev vodil eno od prostozidarskih lož v Sloveniji in imel povezave z več vidnimi politiki – med njimi Vladimirom Prebiličem, Anžetom Logarjem in Markom Lotričem. Po poročanju portalov Necenzurirano in Reporter naj bi Zornovo omrežje segalo od poslovnih in družbenih krogov – prek Rotary Cluba Ilirija in Inštituta Naprej – vse do državnih institucij, med njimi državnega sveta in Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ter do novo nastajajočih političnih pobud, ki se na političnem parketu predstavljajo kot alternativa obstoječima blokoma.

Reporter je oktobra poročal o navedbah portala Strogo zaupno, da naj bi bili člani prostozidarske lože, ki jo v Sloveniji vodi poslovnež Otmar Zorn, trije vidni politiki: evropski poslanec Vladimir Prebilič, predsednik stranke Prerod, poslanec in predsednik stranke Demokrati Anže Logar ter predsednik državnega sveta in vodja stranke Fokus Marko Lotrič. Gre za ložo Stari in sprejeti škotski red (ASSR), ki jo Reporter opisuje kot eno vplivnejših v državi.

Vsi trije so očitke zavrnili. Logar je ob klicu novinarjev članstvo v loži odločno zanikal in odziv pospremil z besedami: »Kje ste me našli? Vse sem, kar želite!« Na vprašanje o sodelovanju z Otmarjem Zornom ni želel odgovarjati. Prebilič se je na kongresu svoje stranke odzval z izjavo: »Z gospodom Zornom dobro sodelujeva, pa ostaniva pri tem,« s čimer ni neposredno potrdil niti zanikal članstva. Lotrič je povedal, da s prostozidarskimi ložami nima povezav, je pa potrdil dolgoletno poznanstvo z Zornom in skupno članstvo v Rotary klubu Ilirija, ki ga je Zorn tudi ustanovil.

Reporter je predstavil tudi širši kontekst: Zorn naj bi vodil eno od treh vplivnejših lož v Sloveniji, ob Veliki loži Slovenije pod vodstvom kirurga Marka Bitenca ter redih Zidarjev kraljevskega oboka in Rdečega križa cesarja Konstantina. Velika loža se sicer predstavlja kot edina regularna prostozidarska organizacija v Sloveniji. Te navedbe so v članku sprožile vprašanja o morebitnem političnem zavezništvu in usklajevanju med "brati iz lože" pri vzponu novih političnih sil.

Omrežje Zorna in politični inženiring

Portal Necenzurirano je novembra objavil serijo člankov o domnevnem vplivu prostozidarskega omrežja, ki naj bi ga vodil Otmar Zorn. V središču pozornosti so povezave z državnimi institucijami, Rotary krogi in novo nastajajočimi političnimi akterji.

V prvem prispevku so razkrili, da je državni svet pod vodstvom Marka Lotriča iz javnih sredstev financiral Inštitut Naprej, ki deluje v prostorih Zornovega podjetja. Lotrič in Zorn sta povezana tudi prek Rotary Cluba Ilirija. Inštitut, ki ga Necenzurirano opisuje kot platformo za mreženje članov rotarijanstva in lože, je v prvem letu iz proračuna prejel več kot 17 tisoč evrov.

IT-posli brez razpisa in Zornov krog pri KPK

V drugem delu preiskave se je portal Necenzurirano osredotočil na podjetje A-Soft, ki ga vodi Tadej Muha, dolgoletni sodelavec Otmarja Zorna in predsednik Rotary Cluba Ilirija, ki ga je ustanovil prav Zorn. Podjetje je po navedbah portala brez razpisa pridobilo posel za prenovo aplikacije Erar, javne baze Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), namenjene sledenju finančnih tokov. Projekt se je po poročanju izkazal za neuspešnega – aplikacija je vsebovala številne netočnosti, pri nekaterih transakcijah pa so podatki celo izginili.

Tadej Muha (levo) je letos poleti prevzel vodenje Rotary Cluba Ilirija. | Foto: Facebook Tadej Muha (levo) je letos poleti prevzel vodenje Rotary Cluba Ilirija. Foto: Facebook

A-Soft je s KPK sodeloval več let, skupna vrednost poslov pa je po izračunih portala presegla 450 tisoč evrov. Muha je imel pri tem neposreden dostop do občutljivih baz podatkov. Poleg tega je njegovo drugo podjetje Sfera IT pridobivalo posle tudi pri Agenciji za energijo, kjer ima Zorn po navedbah Necenzuriranega poslovne interese. Portal v članku opozarja, da gre za prepleteno mrežo vpliva, v kateri se stikajo gospodarski, informacijski in politični interesi – ter da Zornov krog s tem pridobiva dostop do podatkovnih in finančnih sistemov države.

Do zdaj se je ugotavljalo, kako je podjetju A-Soft uspelo postati hišni informatik KPK. Pri tem zagotovo ni škodilo dejstvo, da je njegov lastnik Tadej Muha del ožjega omrežja Otmarja Zorna. Gre za vplivnega poslovneža, ki velja za enega najmočnejših slovenskih prostozidarjev, v zadnjih mesecih pa vedno bolj pomembno vlogo igra tudi v domači politiki. | Foto: STA , Do zdaj se je ugotavljalo, kako je podjetju A-Soft uspelo postati hišni informatik KPK. Pri tem zagotovo ni škodilo dejstvo, da je njegov lastnik Tadej Muha del ožjega omrežja Otmarja Zorna. Gre za vplivnega poslovneža, ki velja za enega najmočnejših slovenskih prostozidarjev, v zadnjih mesecih pa vedno bolj pomembno vlogo igra tudi v domači politiki. Foto: STA ,

Necenzurirano ocenjuje, da Zorn ne skriva ambicij na političnem parketu. Po navedbah portala naj bi bil prav on pobudnik povezovanja Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja v t. i. "tretji politični blok", ki bi po volitvah nastopil kot alternativa tako SDS kot Gibanju Svoboda. Prebiličeva stranka Prerod po ocenah Necenzuriranega povzema del agende predsednice republike Nataše Pirc Musar in KPK, kar nakazuje na širšo mrežo vpliva.

Omrežje, ki se napaja iz kroga okoli Zorna, naj bi imelo dostop do javnega denarja, državnih institucij in političnih procesov. Necenzurirano opozarja, da gre za strukturo, ki deluje v senci, a ima lahko konkreten vpliv na demokratične odločitve.

Ograjevanje Velike lože in previdnost politike

Na razkritja o vplivu prostozidarskih omrežij se je kot prva uradno odzvala Velika loža Slovenije. V izjavi za javnost 19. oktobra so poudarili, da regularno prostozidarstvo nima in ne sme imeti nobene politične vloge. Če bi se član politično angažiral kot prostozidar, bi bil izključen iz mednarodne skupnosti.

Obenem so opozorili, da v Sloveniji delujejo tudi neregularne lože, ki jih ne priznavajo – brez da bi koga poimensko omenili. Iz konteksta pa je razbrati, da mednje uvrščajo tudi ložo Otmarja Zorna, ki po poročanju deluje po t. i. "francoskem modelu", bolj sekularnem in politično aktivnem.

Zornovo omrežje tudi v mednarodnih povezavah

Portal Necenzurirano je dodatno razkril, da so se posamezniki iz Zornovega omrežja – tudi tisti brez političnih funkcij – pojavljali na obiskih v tujini skupaj z uradnimi delegacijami in nekdanjimi ministri. Jeseni 2023 sta Zorn in njegov sodelavec Tadej Muha, takrat še kot predstavnika Inštituta Naprej, obiskala severnomakedonsko ministrstvo za informacijsko družbo. Med slovenskimi gosti je bil tudi nekdanji šolski minister Jernej Pikalo, ki se je kasneje pridružil Platformi sodelovanja Anžeta Logarja. To potovanje, ki ga je Necenzurirano podprlo s fotografijami, naj bi po njihovem mnenju kazalo na širše ambicije omrežja tudi zunaj gospodarstva in politike – v diplomaciji, kadrovanju in javni infrastrukturi.

Jeseni 2023 je Otmar Zorn (četrti z desne) v Skopje odpeljal delegacijo iz Slovenije, v kateri sta bila tudi Tadej Muha (šesti z leve) iz podjetja A-Soft, hišnega dobavitelja KPK, in Jernej Pikalo (četrti z leve), nekdanji minister za izobraževanje, zdaj pa član Platforme sodelovanja, ki jo je ustanovil Anže Logar. | Foto: Inštitut Naprej Jeseni 2023 je Otmar Zorn (četrti z desne) v Skopje odpeljal delegacijo iz Slovenije, v kateri sta bila tudi Tadej Muha (šesti z leve) iz podjetja A-Soft, hišnega dobavitelja KPK, in Jernej Pikalo (četrti z leve), nekdanji minister za izobraževanje, zdaj pa član Platforme sodelovanja, ki jo je ustanovil Anže Logar. Foto: Inštitut Naprej

Ne spreglejte