Ponedeljek, 20. 10. 2025, 17.04
2 tedna, 5 dni
Voditelji MED9 v Portorožu za nujne ukrepe za okrepitev evropske konkurenčnosti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,47
Voditelji sredozemskih držav, združenih v MED9, so danes v Portorožu med nujnimi ukrepi za okrepitev evropske konkurenčnosti izpostavili vlaganje v raziskave in tehnologijo. Podprli so predlog večletnega proračuna EU in se zavzeli za uresničitev mirovnega načrta za Gazo, je po srečanju povedal premier Robert Golob.
Voditelji držav članic EU, zbrani na vrhu MED9, so v prvem delu današnjega srečanja s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen razpravljali o okrepitvi evropske konkurenčnosti, ki je po besedah gostitelja, slovenskega premierja Roberta Goloba, nujna za ohranitev socialne dobrobiti in napredka v prihodnje.
Kot enega od ukrepov, na katerem bodo nemudoma začeli delo, je navedel premostitev zaostanka v inovacijah, pri čemer bodo močno vlagali v raziskave in tehnologijo.
Obravnavali so tudi vprašanje energetske infrastrukture, pri čemer jih najbolj skrbijo cene energije. "Prehod na zeleno in vlaganje v obnovljive vire se zdi najbolj vzdržna pot naprej, da bi lahko zagotovili tako neodvisnost in evropsko avtonomijo kot tudi nižje cene," je dejal Golob in dodal, da so se glede zelenega prehoda zavzeli za fleksibilen pristop, vezan na posamezne sektorje.
"Vsi razumemo, da moramo hitreje graditi skupni evropski energetski trg," pa je dejal grški premier Kiriakos Micotakis in se zavzel za usklajeno politiko na ravni EU na področju energetike, kar bo po njegovem prispevalo tudi h krepitvi konkurenčnosti.
Glede predloga večletnega proračuna EU za obdobje 2028-2034 je Golob izpostavil pomen višjih sredstev, sicer da evropske institucije ne bodo mogle uresničiti strateških ciljev. Danes zbrani voditelji so predlog Evropske komisije, ki ga bodo na Evropskem svetu obravnavali decembra, v veliki meri podprli, je dejal.
EU skupaj z Jordanijo bolj prisotna v regiji
Med kosilom so se nato voditelji z jordanskim kraljem Abdulahom II. pogovarjali o razmerah v Gazi in na Zahodnem bregu, pri čemer so priznali stabilizacijsko vlogo Jordanije v regiji. "Jordanija ima našo polno podporo, ne le zdaj, ampak tudi v prihodnje. In skupaj z Jordanijo bi bila tudi EU rada bolj dejavna v regiji," je dejal Golob.
Vsi so podprli prekinitev ognja v Gazi in se zavzeli za uresničitev mirovnega načrta ZDA. Med konkretnimi ukrepi, s katerimi bi lahko prispevali k miru v regiji, je premier med drugim omenil pripravo resolucije Varnostnega sveta ZN s pozivom k oblikovanju stabilizacijskih sil z jasnim mandatom, ki bi zagotavljale, da se mirovni dogovor v celoti upošteva.
Golob in Sanchez odločno pozvala k takojšnji sprostitvi vse humanitarne pomoči v Gazo
Golob je na koncu dodal še, da so voditelji enotni glede nujnosti delovanja v okviru Združenih narodov in sodelovanja z vsemi zavezniki, vključno z ZDA. Mednarodne sile, katerih prisotnost bi zahtevali z resolucijo na podlagi ameriškega mirovnega načrta, pa bi lahko omogočile tudi zaščito za novinarje in medijske delavce, brez katere ti ne morejo delovati v Gazi.
Voditelji so pozvali tudi k takojšnji sprostitvi vse humanitarne pomoči v Gazo, za kar sta se v izjavah po srečanju poleg Goloba najodločneje zavzela španski premier Pedro Sanchez in predsednik vlade Malte Robert Abela.
Pobude za pomoč civilnemu prebivalstvu v Gazi v sodelovanju z Jordanijo, tako v hrani kot drugih oblikah, je v svoji izjavi poudaril tudi podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister Antonio Tajani. Omenil je še izobraževanje mladih Palestincev v Italiji, zdravljenje otrok in druge projekte za pomoč Gaze in njenim prebivalcem, ki jih izvaja njegova država.
Članice MED9 sprejele Portoroško deklaracijo
Več voditeljev, med njimi predsednik Cipra Nikos Hristodulides, se je zavzelo še za več povezovanja med državami v skupini MED9 ter državami južnega in vzhodnega Sredozemlja, vključno z Bližnjim vzhodom. "Zavezujemo se, da bomo okrepili glas Sredozemlja v EU," pa je Hristodulides dejal v luči bližajočega se ciprskega predsedovanja Svetu EU.
Omenil je tudi boj proti nezakonitim migracijam, ki sicer niso bile tema današnjega srečanja, vendar sta jih v svojih izjavah izpostavila tudi Micotakis in portugalski premier Luis Montenegro. Več voditeljev je poudarilo še pomen boja proti podnebnim spremembam in naravnim katastrofam, zlasti požarom, ki so med poletjem v zadnjih letih hudo prizadele večino sredozemskih držav.
Članice MED9 - Francija, Španija, Grčija, Portugalska, Malta, Ciper, Hrvaška, Italija in Slovenija - so na vrhu v Portorožu sprejele skupno deklaracijo o evropskih zadevah, poimenovano Portoroška deklaracija, z Jordanijo pa še skupno izjavo o razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu.
Tajani: Odprava ukrepov na meji ni odvisna od Italije
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je ob robu vrha v Portorožu poudaril, da si želi čimprejšnje odprave ukrepov na meji med Slovenijo in Italijo.
Začasna zamrznitev schengenskega režima na meji med Slovenijo in Italijo je povezana z mednarodnimi razmerami, njen namen pa je preprečiti infiltracijo morebitnih teroristov med ljudi, ki bežijo z vojnih območij, je za italijansko tiskovno agencijo Ansa dejal Tajani.
Izrazil je še prepričanje, da trenutni ukrepi za izvajanje nadzora ne povzročajo težav prebivalcem ob meji, češ da se izvajajo premišljeno in diskretno. "Upam, da bo ta začasna ustavitev (delovanja schengna) čim prej zaključena, vendar je odvisna od zunanjih dejavnikov, ne od volje Italije," je dodal.
Italija je začasni nadzor na meji s Slovenijo uvedla 21. oktobra 2023 in ga odtlej redno podaljšuje.
